Premiera predstave bo nocoj na odru Male Drame SNG Drama Ljubljana.

Režijo igre Slawomirja Mrožka o odnosu med človekoma, "ki sta tujca v mestu, v katerem živita, in tujca drug drugemu, pa tudi samemu sebi," je prevzela Nina Ramšak Marković. V glavnih vlogah nastopata Nejc Cijan Garlatti in Marko Mandić.

Mrožkova enodejanka je zgodba, ki se dogaja na novoletno noč v življenju dveh imigrantov – intelektualca (političnega, ideološkega migranta) in fizičnega delavca (ekonomskega migranta), je v gledališkem listu zapisala režiserka.

Mrožek je namreč leta 1963 zapustil Poljsko
Dramaturg predstave Milan Ramšak Marković je na novinarski konferenci pred premiero poudaril, da emigrant danes predstavlja nekaj popolnoma drugega, kot je tedaj, ko je bil Mrožek sam prebežnik. Mrožek je namreč leta 1963 zapustil Poljsko in pobegnil najprej v Italijo, nato pa v Francijo. V Mrožkovem času so bili "emigranti v glavnem disidenti in ljudje, ki so iz vzhodnega bloka bežali na Zahod, danes pa ob besedi emigrant običajno pomislimo na ljudi, ki so izključeni iz političnega in etičnega sistema in ne obstajajo".

Emigranta v njihovi predstavi sta človeka, ki pripadata temu političnemu sistemu. Verjetno sta iz Vzhodne prišla v Zahodno Evropo. Lahko bi ju razumeli tudi kot katero koli skupino deprivilegiranih ljudi v sistemu. Mrožek, ki je verjetno izhajal iz osebne izkušnje, pa je v nasprotju s tem, kako emigrante običajno obravnavamo danes, prepoznal, da ne gre za kompaktno skupno ljudi, ampak da obstajajo jasne razlike med njimi. In prav to je že od vsega začetka pritegovalo tudi ustvarjalce predstave.

Razlike skozi njuni telesi tako v igri kot tudi v režiji
Na novinarski konferenci je režiserka poudarila, da emigranta prihajata iz neimenovane države in se tudi nahajata v neimenovani državi. Čeprav prihajata iz popolnoma različnih svetov, ju, ker sta sostanovalca v sobi, gledamo kot celoto. Razlike med njima so se odločili uprizoritveno prikazati skozi njuni telesi tako v igri kot tudi v režiji. Gledalec tako skozi njuni telesi gleda koncepta v ozadju.

Lika nosita vlogo družbenega zajedavca, odpadnika, imigranta, je še opisala režiserka. "Ravno v teh najnižjih plasteh socialne vertikale pa se komični žanr zelo dobro znajde. Komedija, ki uporablja banalnosti konkretnih teles v točno določenih dejanjih, zelo dobro omogoča branje na dveh ravneh, konkretnem in abstraktnem, pri tem da konkretno dogajanje ne ostane zgolj metaforično, temveč je v njem lahko velik politični in emancipacijski potencial."

Prevod podpisuje Uroš Kraigher, za tokratno uprizoritev je redakcijo opravila Darja Dominkuš. Scenograf predstave je Igor Vasiljev, kostumografinja Ana Janc, avtor glasbe Luka Ipavec, lektorica Klasja Kovačič, svetlobo pa je oblikovala Mojca Sarjaš.