Vodstvo fundacije Salomona R. Guggenheima v New Yorku je izrazilo namero o gradnji podružnice bilbajskega muzeja, ki naj bi spodbudil razvoj na območju, ki ga zaradi propadanja tradicionalnih industrijskih panog pesti vedno hujša gospodarska kriza. Problematično je le, da naj bi novi muzej zgradili sredi naravnega rezervata Urdaibai. Ob estuarskem zalivu, zraven katerega je tudi slano močvirje, namreč leži bogat biotop, v katerem živi več kot 600 rastlinskih vrst in več kot 300 vrst vretenčarjev.
Tamkajšnje prebivalstvo, katerega sicer zares skrbi slab gospodarski položaj v regiji, ki je tradicionalno živela od metalurgije, gozdarstva in kmetijstva, je ob objavi načrta Guggenheimove fundacije še enkrat opozorilo na to, da o njihovem mestu in pokrajini okoli njega odločajo kar v New Yorku. Za časopis Guardian je tako nekdanji svetovalec Guggenheimovega muzeja Javier González de Durana izjavil: "Ko gre za zares pomembne odločitve, baskovska in lokalne vlade le potrjujejo tisto, kar je bilo odločeno v New Yorku."
Inovativni ekološki muzej
Predstavniki Guggenheima seveda govorijo v popolnoma drugačnem tonu. Direktor Guggenheimove fundacije Richard Armstrong je želel Baske pomiriti z napovedjo, da podružnica bilbajskega Guggenheima ne bo arhitekturna ikona, ampak ikona krajinske arhitekture. Na mestu počitniškega kampa iz leta 1925 naj bi uredili "inovativni ekološki muzej," katerega "poudarek ne bo končni produkt, ampak kreativni proces".