Džavad Šamakdari je tako v nadaljevanju povedal, da zaradi oblačil Juliette Binoche filma ne bodo mogli predvajati v kinodvoranah. Ne bodo pa prepovedali projekcij na določenih univerzah in v zasebnih krogih. Takšna usoda filma po Šamakdarijevem mnenju tudi Kiarostamija ne more presenetiti. Kot je povedal, je sam videl v neki pariški dvorani in ob tem zagotovil, da gre za film s temo, ki Irancev ne bi pritegnila, kar mora vedeti tudi režiser: "Film slika osamljenost ljudi v določeni starosti, kar je posledica družbenih razmer, povezanih s svoboščinami, ki vladajo v Evropi. Tu pri nas film ne bi imel veliko občinstva, z izjemo tistih Irancev, ki živijo po zahodnjaško."
Film, za katerega je Juliette Binoche na festivalu v Cannesu nedavno prejela nagrado za najboljšo igralko, sicer ni toliko film o sodobni družbi, kot psihološka drama o vsakem posamezniku, ki razmišlja o sebi, o svojem položaju v svetu in o navezavi na bližnje. Na primeru dveh odtujenih zakoncev, ki potujeta po Toskani, se Kiarostami sprašuje, kaj je v življenju kopija in kaj izvirnik in kaj sploh pomeni, da sta dva poročena. Morda res malo preveč za Iran oziroma za njegove vodje.
Kiarostami že vajen prepovedi distribucije
Kočljiva pa ni le vsebina filma. Šamakdari je izpostavil tudi povsem formalne zadržke za predvajanje filma v iranskih kinodvoranah. Film ima namreč ameriškega distributerja, "pri nas pa na splošno ne predvajamo filmov tujih distributerjev," je povedal Šamakdari. Sicer Overjena kopija ni prvi Kiarostamijev film, ki ga ne bodo predvajali v iranskih kinih. Prepoved distribucije velja tudi za filme Širin (2008), Deset (2002) in Veter nas bo odnesel s seboj (1999).