Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osnovni pomenski, sporočilni in motivni graditelj pesniške zbirke Lucije Stupica Magnolija. Njena zgodba je akt spomina, je zapisovanje lastne, subjektivne naracije iz drobcev preteklega v osebni spomin zapisanega časa.
Agata Tomažič, Tamara Langus in Teja Kleč so pred petimi leti izdale malo drugačen vodnik po istrskih krajih Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri. Danes je pri ZKP-ju RTV Slovenija izšel tudi kot zvočnica; nocoj jo bodo začeli predvajati na Programu Ars.
Iva L. Novak se je kot pisateljica prvič predstavila lani z romanom Ajaccio, ponovno, v katerem spremljamo pripovedovalkino spoprijemanje s travmo, ki jo je povzročila smrt njenih staršev v letalski nesreči 1. decembra 1981 na Korziki.
Veličastnih 30 je naslov monografije, ki so jo tri leta pripravljali pri Mladinski knjigi, da bi z njo širili zavedanje o pomenu slovenske ilustracije.
Če so v prvem letu 2007 začeli z 2500 otroki, je lani v njegovem okviru sodelovalo 34.000 otrok. Govora je o bralnem projektu Naša mala knjižnica, ki je z začetkom novega vrtčevskega in šolskega leta vstopil v 17. leto.
Dragan Petrovec spada med pisce, ki so začeli izdajati knjige okoli svojega 50. leta.
V Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu bo nocoj potekal literarni večer, posvečen enemu izmed slovenskih književnikov v Italiji, pisatelju in akademiku Alojzu Rebuli.
V sklopu Nacionalnega meseca skupnega branja se je v Cankarjevem domu začel nacionalni posvet, ki ga je pripravilo Bralno društvo Slovenije s soorganizatorji. Tema letošnjega posveta je Humor rešuje človeka.
Letošnjo, 28. večernico za najboljše slovensko otroško in mladinsko literarno delo preteklega leta prejme Marjana Moškrič za mladinski roman Sneg. Sneg je "distopija, presvetljena z upanjem v boljši svet", ugotavlja žirija.
8. september je od leta 1966 mednarodni dan pismenosti. S tem dnevom pa se v Sloveniji začenja tudi Nacionalni mesec skupnega branja, ki je letos posvečen branju v javnem prostoru – v želji, da se branje privede iz domov in knjižnic v javne prostore.
Te dni bo v središču književnost pisatelja Alojza Rebule, ki se je rodil pred 100 leti, njegova besedila pa bodo zaživela na literarnem večeru Ars teatralis v Trstu in na valovih Programa Ars.
Avstrijsko-slovenski pesnik Dominik Srienc je prejemnik kristala Vilenice, ki so mu ga pred sklepom 39. festivala Vilenica podelili na gradu Štanjel. 40-letni nagrajenec po mnenju žirije s svojo poezijo suvereno prestopa meje jezika, prostora in časa.
"Stari oče Franjo Rejc je bil tigrovec. V njegovi družini so bili eni od najznamenitejših tigrovskih revolucionarjev. Del dokumentov TIGR-a je skrival v Sarajevu. V šali bi rekel, da sem na to ponosen. Iz današnjega pogleda je bil nekak arheterorist".
Češka literatura in njeni avtorji so bili v središču četrtkove okrogle mize na letošnjem mednarodnem literarnem festivalu Vilenica. Po besedah literata Petra Hruške je češka književnost kot "jelen ali volk" – visoko na hierarhični lestvici literature.
Za Rožančevo nagrado, ki jo Društvo Marjan Rožanc podeljuje za najboljšo knjigo esejev, so letos nominirani Andrej Blatnik, Helena Koder, Nataša Kramberger, Denis Poniž in Tone Vrhovnik Straka.
Umetna inteligenca za zdaj še ne daje odgovorov na temeljna eksistencialna vprašanja, ki si jih zastavlja posameznik in so tudi vir človeškega ustvarjanja, je na okrogli mizi festivala Vilenica dejal pesnik in pisatelj Dušan Šarotar.
Do konca odprto nebo, brezmejnost, popolna praznina, vseobsegajoča luknja prostora, kot jo dojemamo v naši vsakdanji percepciji, ali pa magično nebo, ki se pesniku ponuja, da bi pokukal vanj, pogledal čez, v brezčasje trenutka.
Od leta 2016 je bilo v Združenem kraljestvu zaprtih ali prepuščenih prostovoljcem več kot 180 knjižnic, ukinjenih približno 2000 delovnih mest, najbolj prikrajšana območja pa so štirikrat pogosteje izgubila knjižnico kot najbogatejša.
Anja Mugerli, letošnja prejemnica nagrade kresnik za roman Pričakovanja, v katerem odkrito piše o zagatah, s katerimi se mlad par spopada ob umetni oploditvi, je tudi avtorica več kratkoproznih zbirk.
Letošnji festival Vilenica je posvečen tehnološkim spremembam, eno od osrednjih vprašanj pa bo, kako človeška je (še) literatura. Danes ga v Ljubljani odpira podelitev pisateljske nagrade Srednjeevropske pobude za mlade avtorje.
Neveljaven email naslov
