Sorodna novica Veronikina nagrada za najboljšo pesniško zbirko Miriam Drev in Ivi Jevtić

Strokovna komisija Veronikine nagrade je izmed petih nominiranih zbirk, ki so izšle med lanskim junijem in letošnjim majem, izbrala dve nagrajenki. To sta Iva Jevtić z zbirko Milost in Miriam Drev z zbirko Zdravljenje prednikov. V utemeljitvi med drugim preberemo, da Miriam Drev "s prepletom narativnih, liričnih in analitičnih prvin rahločutno in slogovno izbrušeno razpira okruške iz življenja staršev, starih staršev, sorodnikov in vseh, katerih usode se razraščajo v njej sami, kajti shranjeni smo drug v drugem, pravi". Za Literarni nokturno je prozne pesmi v ciklu Dvojni obroč iz zbirke Zdravljenje prednikov interpretirala dramska igralka Alenka Kraigher. Poetika Ive Jevtić, prav tako prejemnice Veronikine nagrade, je v našem literarnem prostoru nekaj posebnega. Zaznamuje jo minimalistična govorica, ki pa je polna zgodovinskih referenc in izrazito večplastna. Avtorica svojo knjigo Milost doživlja kot hibrid, besedila, zbrana v njej, pa najraje poimenuje kar zgodbe. Nekaj izmed njih smo izbrali za oddajo Literarni nokturno.

Sorodna novica Zlatnik poezije pesnici Silvani Paletti

V okviru Veronikine nagrade podeljujejo tudi zlatnik poezije. Prejemnica je znana že dlje – letos je to Silvana Paletti, pesnica, pripovedovalka in ljudska pevka iz Rezije. Piše v domačem narečju – rezijanščini in tudi tako ohranja spomin na tradicionalni način življenja, ki vse bolj izginja. Njena poezija je "občuteno domoljubna, vendar absolutno tuja slehernemu nacionalizmu ali lokalizmu", je zapisala Jelka Kernev Štrajn, ki je prejemnico zlatnika poezije tudi izbrala. V Literarnem nokturnu lahko slišite nekaj pesmi iz zbirke Rozajanski serčni romónenj – Rezijanska srčna govorica, ki jih je v knjižni jezik prelila Marija Pirjevec.

Nagrada Maruše Krese poetični, a ne patetični Ajdi Bračič

Sorodna novica Ajdi Bračič nagrada Maruše Krese za najboljšo kratkoprozno zbirko

"Na kratko bi zgodbe v zbirki Leteči ljudje lahko povezali s tematikama življenja in smrti, ali še boljše, z raznolikimi občutki doživljanja teh dveh, z občutki, ki so poetični, nikoli pa patetični, nasprotno, mestoma se manifestirajo v nadrealnem, ki je zunaj naše običajne percepcije prostora in časa in ki tok zgodb zasuka v nepredvidljivo, neznano." Tako je o zbirki Leteči ljudje, zapisala žirija, ki ji je namenila nagrado Maruše Krese. Zbirka je izšla pri založbi LUD Literatura, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite naslovno zgodbo; zgodbo o človekovi želji leteti interpretira dramska igralka Lara Wolf. Med nominiranimi kratkimi zgodbami je bila tudi zbirka Prva kresnica Miklavža Komelja, ki je leta 2022 izšla pri založbi Litera. Ana Hancock je v recenziji za naš Program Ars napisala, da je šesterica zgodb napisana s poetičnostjo poezije in globino filozofije. Oboje lahko prepoznamo tudi v najkrajši izmed njih z naslovom Sprehod, ki odpira vprašanje odhoda, minevanja in smrti. V Literarnem nokturnu jo interpretira Željko Hrs.

Ciklus poljskega humorja

Začenjamo nov cikel Humoresk tega tedna – tokrat bo v ospredju poljski humor. Za prvo oddajo tega cikla smo iz našega arhiva izbrali nekaj manj znanih poljskih humoristov in satirikov, kot so Waclaw Stepien, Zdzislaw Gozdawa, Jerzy Baranowski, Janusz Oseka in drugi. Oddaja je nekaj posebnega, ker je nastala leta 1974, je odlično dramatizirana, v njej pa nastopijo Marijana Brecelj, Mojca Ribič, Marko Okorn, Tone Gogala, Tone Kuntner, Janez Hočevar - Rifle, Boris Juh, Marko Simčič, Franček Drofenik in Srečo Špik. Besedila poljskih humoristov in satirikov je prevedel avtor oddaje Branko Šömen.

Premislek o dediščini, pogled na svet z mačjimi očmi, fantomske vode … Vilenica

Sorodna novica Nagrada vilenica za Otta Tolnaia, enega najpomembnejših sodobnih madžarskih avtorjev

Spremljanje 38. literarnega festivala Vilenica začenjamo s poezijo najmlajšega gosta: 23-letni malteški pesnik Jake Buttigieg v svojih pesmih ne odkriva sveta na novo, kot je sicer pogosto v mlajših generacijah, ampak premišljuje o dediščini, ki so jo zapustili prejšnji rodovi, ter raziskuje čas in spomin. Štiri njegove pesmi je prevedla Kristina Kočan. Slovenska avtorica v središču Vilenice je letos Barbara Korun, ki ji namenjamo Literarni večer; posebno pozornost pa na festivalu posvečajo avstrijski in nemški književnosti. Ob tej priložnosti je izšla tudi antologija Ich Stelle mir vor / Predstavljam si. V oddaji Literarni nokturno smo zbrali nekaj kratkoproznih vinjet avstrijskega pisatelja Thomasa Stangla z naslovom Raznorazni čudeži, ki so del antologije, prevedla pa jih je Amalija Maček. Stangl v zgodbah združi duhovitost, absurdnost, fantastičnost in resnost, igrivo in pravljično nas zapelje v nepričakovane izmišljene resničnosti, ki jih naseljujejo posebne živali. Med drugim nas povabi, naj na svet pogledamo z mačjimi očmi. Med gosti festivala je tudi Wojciech Kuczok, poljski pesnik, pisatelj in scenarist, ki ga v slovenščini že poznamo po romanu Gnoj o individualni pasivnosti, nezmožnosti sprejemanja odločitev ter mlačnih idealih. Kot navdušen speleolog je odkril dve jami na Poljskem ter sodeloval pri raziskovanju številnih drugih po vsej Evropi. Naš Kras je Kuczok poimenoval Krajina fantomskih voda – tako je naslov besedila, ki ga lahko v prevodu Petre Meterc slišite v Literarnem nokturnu.

Veliko nagrado Vilenice letos prejme madžarski literat Otto Tolnai, čigar medkulturna poetika izhaja iz madžarske intelektualne dediščine in tradicije ter izkazuje vplive moderne jugoslovanske literature. Namenjamo mu Literarni večer – več o tem v naslednjem tedenskem pregledu, ko se bomo ozrli tudi že proti lastovki, natečaju našega Programa Ars za najboljšo kratko zgodbo. Besedila iz ožjega izbora bomo predstavili v Literarnih nokturnih, podelitev nagrad pa bo še zlasti slavnostna, saj bo potekala v duhu praznovanja 60-letnice programa.