Sicer nas do četrtega bienalnega simpozija, ki sta ga Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije prvič priredila leta 2007, loči še osem mesecev, zato pa so te dni predstavili publikacijo zadnjega simpozija, ki se je ukvarjali predvsem z vprašanjem odnosa do starejše arhitekture danes in v preteklih obdobjih.

Organizatorji so pod simpozijem potegnili črto in ponudili drugo znanstveno monografijo iz serije Arhitekturna zgodovina, ki prinaša 21 prispevkov 25 avtorjev. Priznani domači in tuji arhitekti, umetnostni zgodovinarji in konservatorji so prispevali besedila, ki kronološko zaobjamejo široko polje od zgodnjega 15. stoletja do danes, z različnimi metodološkimi pristopi pa obravnavajao teme od arhitekturne prenove do posegov v urbanistične zasnove.

O aktualnih temah ohranjanja arhitekture
Naslov Arhitekturna zgodovina na prvi pogled morebiti asociira le na zgodovino arhitekturo, vendar, kot je na predstavitvi publikacije opozorila urednica Renata Novak Klemenčič, pokriva izredno široko področje aktualnih tem ohranjanja arhitekturne dediščine in trenutne produkcije. Kako široko so zastavili pojem, pokaže že hiter prelet zbranih prispevkov. Če jih naštejemo le nekaj - s problematiko rekonstrukcijskih posegov se je ukvarjal Igor Sapač, spremembe v pojmovanju in vrednotenju dediščine je na primeru Mengša preverjala Tina Potočnik, Rebeka Vidrih piše o izraelski zidavi v Palestini, Živa Deu o meji novega v razvojnem varovanju spomenikov nepremične dediščine, Renata Komič Marn o pozabljeni gradbeni fazi dornavskega Attemsovega dvorca, Splitu Marko Špikić o posegih na Dioklecijanovi palači v Splitu, Predrag Marković odkriva funkcionalni vidik arhitekture pri oblikovanju obokov in krožnih form šibeniške katedrale, Aleš Vodopivec predstavlja Ravnikarjev odnos do preteklosti, Helena Seražin se je ukvarjala z vprašanjem naročnikov v Benetkah v prvi polovici 18. stoletja itd.

Da je slovenska arhitektura močnejša, kot se zdi na prvi pogled, je na predstavitvi knjige v ljubljanski Galeriji Dessa spomnil arhitekt Marko Mitja Feguš, ki pa je bil kritičen do pomanjkanja poznavanja določenih osnov, ki presegajo okvire ene same stroke, in opozoril na nujnost doseganja ravni izobraževanja evropskih univerz.

"Stroka se mora povezati in odločno nastopiti proti politiki"
Arhitekt Peter Fister, ki je na simpoziju sodeloval s prispevkom o problemu razumevanja in vrednotenja arhitekture ob upoštevanju spreminjanja kriterijev za njeno gradnjo, pogreša prikaz, v kakšnem stanju je bila kulturna dediščina pred 25 leti in v kakšnem je danes. Ustrezno ovrednotenje določenega spomenika in določitev nadaljnjih smernic morata oblikovati umetnostni zgodovinar in arhitekt, pravi in opozarja, da v razvoju medstrokovnega sodelovanja zaostajamo. Obenem trčijo vse vpletene stroke ob svojem delu večkrat na držo politike, ki strokovnjake prepogosto izključuje iz pomembnih diskusij in odločitev o urbanističnih posegih in intervencijah v spomeniško gradivo. Fister zato poudarja pomen odprtega projektiranja, sodelovanja s prebivalstvom, njihovega informiranja in njihovega vključevanja v diskurz.

Podrt ljubljanski Kolizej in načrtovana garažna hiša pod Plečnikovo tržnico sta le najodmevnejša primera, ki kažeta na boj z milni na veter. Stroka bi se morala intenzivneje povezati in skupaj nastopiti proti politiki, ob tem pa tudi javnost pridobiti na svojo stran, meni Fister. Debato je nadaljeval izraz skrbi, kako do likovne dediščine pogosto ambivalentno javnost prepričati o potrebi po njeni ohranitvi. Da je zakoreninjenost težave pregloboka, da bi bila rešljiva čez noč, je spomnil umetnostni zgodovinar Samo Štefanac, ki pravi, da se že v osnovno- oziroma srednješolskem kurikulumu umetnostni zgodovini odmerja premalo prostora, zato je posledično zanjo med ljudmi tudi manj posluha. Kot pozitivno so na tem področju zbrani pohvalili kakovostno ponudbo otroških delavnic raznih muzejskih in galerijskih ustanov.

Za več institucionalnega povezovanja
Če so temo arhitektura in družba razdelali že na prvem simpoziju, bodo konec novembra govorili o temi arhitektura in politika. Znanstvena monografija Arhitekturna zgodovina je izšla pod okriljem Znanstvene založbe Filozofske fakultete, uredili sta jo Renata Novak Klemenčič in Martina Malešič.
Kot je na predstavitvi dejal predstojnik Oddelka za Umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Tine Germ, so ravno takšna srečanja in publikacije dober začetek nujno potrebnega sodelovanja, saj si želijo več dialoga in institucionalnega povezovanja obeh fakultet.