Sejem, ki vrata za obiskovalce odpira danes, trajal pa bo do 20. marca, velja za najpomembnejše spomladansko srečanje založnikov, avtorjev, knjigotržcev in predvsem bralcev v Evropi.

Nagrada Leipziškega knjižnega sejma za evropsko razumevanje je vredna 15.000 evrov. Pollackova knjiga Cesar iz Amerike (Kaiser von Amerika) tematizira množični beg Judov, Poljakov in Ukrajincev iz Galicije v začetku preteklega stoletja. (V slovenščino je sicer prevedeno Pollackovo delo Smrt v bunkerju: poročilo o mojem očetu).

67 tisoč kvadratnih metrov knjig
Leipziški knjižni sejem ponuja številne knjižne novosti ter predstavlja evropske knjižne smernice. V sejemskih halah se bo letos predstavilo 2150 razstavljavcev - tudi Slovenci.

Na leipziškem sejmu se bo letos pod okriljem Javne agencije za knjigo RS predstavilo kar 14 naših avtorjev: Boris Pahor, Svetlana Makarovič, Slavoj Žižek, Miha Mazzini, Milan Dekleva, Andrej Blatnik, Vlado Žabot, Maja Novak, Nataša Kramberger, Suzana Tratnik, Katarina Marinčič, Mojca Kumerdej, Stanka Hrastelj in Tadej Golob. Zadnja dva bosta na sejmu skupaj z Mazzinijem imela tudi več branj v sklopu samostojnega slovenskega programa.

Večni izziv težavnega preboja v svet
Po besedah Katje Stergar z agencije za knjigo je uveljavljanje slovenske literature v tujini precej zapleteno, zlasti, če ni gradiv, s katerimi bi predstavljali avtorje in založbe. Letos se bo na stojnici v Leipzigu z najnovejšo produkcijo predstavila večina uveljavljenih slovenskih založb, na voljo pa bodo tudi nemški in angleški prevodi slovenskih del, ki so izšli v zadnjih letih.

Razstavljavci iz 35 držav so svoje novosti letos razgrnili na 67 tisoč kvadratnih metrih. V Nemčiji letno izide okrog 80.000 novih naslovov, a ker na sejmu ni mogoče predstaviti vsega, se vsakoletna razstava knjig osredotoča na beletristiko ter poljudnoznanstveno, otroško in mladinsko književnost.

Koliko islandskih pisateljev poznate?
Letošnji sejem bo ponudil vpogled v literaturo Srbije in Islandije. Mogoče bo spoznati srbske in islandske pisatelje, ki so priljubljeni v domovini, v Nemčiji (in marsikje drugje) pa so popolnoma neznana imena. Leipziški sejem namreč že nekaj let posveča pozornost balkanskim državam, Islandija pa bo v fokusu kot država gostja prihodnjega Frankfurtskega knjižnega sejma, saj je tovrstna "navezava" s Frankfurtom v Leipzigu že tradicija.

Med približno 60 srbskimi avtorji, ki jih bo predstavila srbska stojnica, bodo pisatelji, kot so Bora Ćosić, David Albahari in Laszlo Vegel. Tudi sicer bo sejem močno zaznamoval balkanski program, kot ga je poimenoval Zille, saj bodo zastopane tudi druge balkanske države. Nemškim bralcem bo svoje knjige skušalo približati kar 120 avtorjev iz jugovzhodne Evrope.

Festival v festivalu
V času sejemskega vrveža se Leipzig prelevi tudi v veliki literarni oder, saj sočasno poteka festival Leipzig bere, ki velja za največji evropski bralni festival. Na njem se vsako leto zvrsti več kot 2000 dogodkov na 300 različnih prizoriščih. Letošnji bo gostil 1500 avtorjev.