Staro ladjo so že pred letom 1800 odvlekli na kopno, kjer je skušaj z drugimi smetmi postala del podlage, na kateri so širili New York in gradili ceste. Foto: EPA
Staro ladjo so že pred letom 1800 odvlekli na kopno, kjer je skušaj z drugimi smetmi postala del podlage, na kateri so širili New York in gradili ceste. Foto: EPA
Newyorško pristanišče okoli leta 1770
Arheologi domnevajo, da je ladja svoje odslužila v drugi polovici 18. stoletja, torej takrat, ko so se kolonialisti borili za osvoboditev izpod Anglije.

Približno v času, ko New York postal središče, od koder so kolonialisti vodili operacije v vojni za osvoboditev od Anglije, je neka ladja odslužila svoje. Newyorški arheologi namreč domnevajo, da je pred nekaj dnevi odkrita ladja pod cestami na jugu Manhattna ležala več kot 200 let in da so jo najverjetneje prenehali uporabljati v drugi polovici 18. stoletja. Gre za največjo staro ladjo, ki so jo v zadnjih 30 letih odkrili v New Yorku. Dolga je bila približno 30 čevljev ali 9 metrov, čemu je služila, pa arheologi ne znajo povedati. Zagotovo pa ni bila kitolovka, saj je njen trup preozek. Kljub temu je ta teorija Newyorčanom, ki so radovedno zrli v ostanke ladje, zelo pri srcu. Več se ji je 'zapičilo' v nenavaden kovinski polkrog, vgrajen v ladijsko lupino. Tudi arheologi ne vedo, za kaj se je uporabljal, vseeno pa se je hitro razširil glas, da bi se lahko ta kovinska zadeva nekako uporabljala za predelavo kitove maščobe. Arheologi vseeno vztrajajo pri svojem.
Ladja, ki je utrdila cesto
Zanimivo je predvsem, da ladje niso odkrili ob obali ali na ozemlju, ki je bilo obala pred 200 leti, ampak na kopnem. Kot piše New York Times, so v tistem času odpadke - tudi ladje - namenoma vlekli na kopno oziroma na obalo, da bi z njimi utrjevali teren, na katerega so poskušali z umetnim povečevanjem kopnega razširiti New York. Prav stari zemljevidi, s pomočjo katerih je mogoče rekonstuirati proces širjenja New Yorka, so pomagali arheologom priti do spoznanja, da so ladjo upokojili najpozneje konec 18. stoletja. Amanda Suthpin, vodja arheološkega oddelka newyorške komisije za varovanje spomenikov, je tako povedala, da že zemljevidi izpred leta 1800 na lokaciji arheološkega odkritja prikazujejo cesto.
Arheologi so ob odkritju pohiteli z dokumentiranjem najdbe, saj star les nemudoma po stiku z zrakom začne razpadati. Na srečo je bilo v New Yorku v dneh po odkritju ladje zelo vlažno in deževno vreme, kar je upočasnilo proces gnitja lesa. Ostankov ladje ne bodo shranili v muzeju, bodo pa njene dele dendrološko preučili, v zgodovinskih arhivih pa bodo poskušali najti tudi kakršno koli sled, ki bi pripeljala do imena ladje in do njenega lastnika.