Pri Désirée Heiss in Ines Kaag je vse, kar delata, nekje vmes. Čeprav skupaj ustvarjata že od leta 1997, nista nikoli živeli v istem mestu, in čeprav sta oblikovali šolo za modno oblikovanje in so njuni izdelki (po pravilu) uporabni, se vedno znova pojavljata v galerijah in muzejih sodobne umetnosti. Njuno pozicijo morda najbolje opiše kuratorka razstave v graškem Kunsthausu Katrin Bucher Trantow. Pravi, da Bless uporabljata metode, ki so bile v sodobni umetnosti že dolgo navzoče, vendar pa z njimi ustvarjata in v javnost pošiljata objekte, ki so povsem uporabni. Zgornje nadstropje Kunsthausa je ta čas nekakšna njuna dnevna soba, kjer spoznamo celoten diapazon njune ustvarjalnosti, od oblačil prek luči in drugih objektov notranje opreme do najbolj nenavadnih domislic, ki pridejo prav predvsem tistim, ki imajo tako rekoč že vse, potem pa hočejo še dizajnerski kabel za luči, pa oblačilce za avtomobil na daljinsko upravljanje ali sončna očala z zlatimi resicami.
Računalnik in fitness hkrati
Bless poudarjata, da želita delovati zunaj okvirov visoke mode. Vendar pa se zdi, da je to le njuna dikcija. Njuno poudarjanje, da se želita, kolikor je le mogoče, izogniti zakonitostim modne industrije, ki terja pripravo dveh kolekcij na leto, v resnici ne pomeni kaj dosti. Ustvarjata iz prestižnih materialov in včasih, kot v primeru viseče mreže iz kojotovega krzna, si privoščita tudi v ekscese. Privlačnost Blessa temelji na hibridnosti, ki sledi v sodobni umetnosti že dolgo uveljavljeni manipulaciji z ready-madi. Njuno delo je zanimivo, kadar je dvoumno. Takšna je postelja, ki se lahko spremeni v delovno mizo, takšen je zanimiv oblačilni kos, ki ogrinjalo poveže s pahljačo in 'še bolj takšen' je fitness-računalnik. Ta glavni adut razstave je na žalost pred našim prihodom na razstavo že 'crknil'. A to je bilo menda zato, ker gre le za prototip. Princip delovanja je naslednji: tipke so nadomestili z majhnimi in nekoliko večjimi boksarskimi vrečami in udarec v vsako od njih povzroči zapis črke ali znaka na monitorju. Torej – priboksajte in pribrcajte si sporočilo.
'Umetnost' za nouveaux riches
Bless je pravzaprav tipična 'umetnost' za tiste, ki želijo biti 'in'. Je ravno prav malo 'umetniška' in ravno prav modna, da je lahko uporabna. Zdi se, da gre preprosto za nadaljevanje vsega tistega, kar konstituira družabno življenje trendovske generacije mlajših odraslih. Bless to podčrtata s pogostimi kolaboracijami z modnimi 'firmami' in z modno-umetniškimi happeningi, ki prav fino povežejo modo in odprtje klasičnih razstav. Te še prikladno dokumentirata in iz njih naredita privlačne kolažne zvežčiče, ki jih prav tako lahko prodata. Kdaj pa kdaj Désirée Heiss in Ines Kaag tudi zapreta kakšno trgovino, kot na primer v Berlinu, in potem svojo 'robo' predstavljata v kakšnem stanovanju oziroma vas povabita na 'posebno zasebno nakupovalno izkušnjo'. Bless sta preprosto ugotovili oziroma v prakso prenesli to, kar je že dolgo znano, da se danes bolj kot material prodaja simulirana izkušnja. Pa saj je o tem pisal že Debord, in to prav takrat, ko so se uveljavljale umetniške prakse, katerih načela naj bi v svojem delu uporabljali Désirée Heiss in Ines Kaag. Torej konceptualna umetnost in takšne reči … V resnici, poudarimo še enkrat, gre bolj za modo. Tudi če je ambient razstave Kunsthaus graškega univerzalnega muzeja Joanneum.