V Mestnem gledališču ljubljanskem so za uvodno premiero sezone izbrali broadwajsko uspešnico rock muzikal Rent in k sodelovanju ponovno povabili češkega režiserja Stanislava Mošo, ki je v tem gledališču že režiral nekaj muzikalov. Po besedah Barbare Hieng Samobor, direktorice in umetniške vodje MGL-ja, je Rent glasbeno morda najbolj zapleteni muzikal, kar so se jih v tem gledališču lotili doslej. Pomeni velik solo in skupinski pevski napor za nastopajoče, je tudi prava paša za oči in ušesa, hkrati pa gledalcem ponuja možnost, da iz tega izvedejo marsikateri vsebinski apel. Premiera bo nocoj ob 20.00 na Velikem odru MGL-ja.

Iz Pariza 19. stoletja v New York 90. let
Muzikal Rent je avtor Jonathan Larson ustvarjal približno sedem let, inspiracijo je iskal v lastnem življenju umetnika z roba, ki skuša prodreti na plano, hkrati pa se spopada z vsemi tegobami boemskega življenja; od revščine do bolezni. V osnovi gre za posodobljeno različico Puccinijeve opere La Bohème, čeprav ne gre ne za sodobnejšo verzijo ne priredbo te opere, temveč odgovor nanjo. Edine stične točke obeh del so začetek na božični večer, osnovni liki (ki so v Rentu preimenovani in prav tako precej drugače okarakterizirani) in situacijska podobnost obeh prvih dejanj, sicer pa gresta obe deli v svojo smer.

Zgodbo o skupini mladih, prekipevajočih in med seboj tesno povezanih umetnikov, ki kljub revščini in bolezni ostajajo zvesti svojim ustvarjalnim načelom in boemskemu načinu življenja, je Larson avtorsko preoblikoval in posodobil. Iz Pariza prve polovice 19. stoletja jo je prestavil v newyorško četrt East Village s konca osemdesetih let 20. stoletja. Tuberkulozo je zamenjal aids, ljubezen je postala tudi istospolna. Sporočilo, ki ga muzikal nosi, pa je ne glede na težavne okoliščine, v katere je dogajanje postavljeno, vedro in optimistično: ljubezen premaga vse ovire, najpomembnejši dan v življenju pa je današnji.

Nenadna avtorjeva smrt
Po besedah dramaturginje Petre Pogorevc je Rent, v katerem nastopajo trije pari in pripovedovalec, izjemno kompleksno delo z operno strukturo, govorjenega besedila je zelo malo, veliko je dogajanja na odru, ki včasih poteka tudi vzporedno. Režiser je poudaril, da ima v tem muzikalu vsak trenutek pomen, ima zgodovinsko, literarno, umetniško konotacijo. Zahteva močno ekipo, v kateri so enakovredni vsi člani, zelo pomembna je tudi koreografija.

Muzikal je sprva zaživel na newyorški off-broadwajski sceni v prvi polovici devetdesetih let 20. stoletja, nato pa se je zaradi uspeha pri občinstvu in kritiki kmalu preselil na uradni Broadway. Vsekakor pa je k velikemu uspehu muzikala nekaj prispevala tudi nenadna smrt avtorja Jonathana Larsona, ki je na večer predpremiere Renta v off-broadwajskem gledališču v East Villageu, umrl zaradi srčne kapi, ki je bila domnevno posledica neodkritega Marfanovega sindroma (dedne bolezni, ki ni ozdravljiva, lahko pa se z zdravljenjem lajšajo simptomi). "V Rentu je odtis njegove osnovne prevratne zamisli, da je treba na oder postaviti moderno predstavo, ki bi imela za mlado MTV-občinstvo devetdesetih let podoben pomen kot muzikal Hair za hipijevsko generacijo," je v gledališkem listu zapisala Tatjana Ažman.

Muzikal s Pulitzerjevo nagrado
V slovenski izvedbi muzikala, ki je med drugim prejel Pulitzerjevo nagrado in tri tonyje, igrajo Matic Lukšič, Filip Samobor, Viktorija Bencik Emeršič, Gregor Gruden, Voranc Boh k. g., Ana Dolinar Horvat, Lena Hribar, Gaber K. Trseglav, Jožef Ropoša, Urša Kavčič (AGFRT), Metod Banko k. g., Uroš Buh k. g., Tilen Udovič k. g., Anja Möderndorfer k. g. in Katja Škofic k. g. Spremlja jih petčlanski orkester.

Prevod podpisuje Milan Dekleva, glasbeni vodja predstave je Miha Petric, scenograf Christoph Weyers, kostumografka Andrea Kučerova, korepetitor Jože Šalej, lektor Martin Vrtačnik in koreograf Žigan Krajnčan.