Družba se s takšnimi razmerami še ni spopadla, saj je glasbeno, filmsko in literarno ustvarjanje dobesedno opustošeno, opozarjajo.

Zakon o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic je sicer uzakonil socialne, kulturno-umetniške in izobraževalne sklade, vendar ti v času ukrepov ne morejo delovati, so zapisale v izjavi za javnost. Po njihovih besedah zato članom kolektivnih organizacij tudi ne morejo pomagati, ker ni mogoče izvesti skupščin, ki so nujne za potrjevanje ustreznih sklepov za delovanje teh skladov.

Z ukrepom, ki so ga predlagale, želijo prispevati k zagotovitvi nadaljnjega ustvarjanja, saj se bo članom kolektivnih organizacij tako omogočilo čakanje na ponovno vzpostavitev trga, ki je trenutno popolnoma ugasnil. "Gledališča so zaprta, glasbeni odri samevajo, knjigarne in kinodvorane so prazne, kar pomeni, da ustvarjalci ne morejo ustvarjati," so zapisale v pobudi.
Ob tem so poudarile, da državni proračun zaradi njihovega predloga – v nasprotju z drugimi ukrepi – ne bo nosil finančnih posledic, saj bi vsa sredstva zagotovile same iz lani zbranih nadomestil. "Predlog je po svoji naravi začasen, saj ureja odziv kolektivnih organizacij na nastale krizne razmere, in sicer z najmanjšimi mogočimi posegi v veljavne sistemske rešitve," so zapisali.

"K pomoči ustvarjalcem so pozvale različne organizacije po Evropi, ki poudarjajo, da ustvarjalci zaradi omejitev, te so v različnih oblikah uvedle tako rekoč vse evropske države, ne morejo delati. Zato se njihov materialni položaj poslabšuje iz dneva v dan. Če ne bodo dobili pomoči, bodo številni prisiljeni poiskati delo v drugih panogah, to pa pomeni siromašenje evropske kulture in kreative," so še zapisale kolektivne organizacije.