Kot je znano, je ministrica za kulturo Iva Bana razrešila, ker, kot so ob razrešitvi sporočili z ministrstva, pri opravljanju svojih dolžnosti ni ravnal pošteno in z vso potrebno profesionalno skrbnostjo, ki se od njega pričakuje ter zahteva glede na pooblastila, ki jih ima kot ravnatelj javnega zavoda. Banu med drugim očitajo uporabo službene kartice in avtomobila v zasebne namene ter da si je izplačeval visoke avtorske honorarje.

V Delu so ob Banovi razrešitvi objavili portret igralca, ki je že 35 let član igralskega ansambla Drame, leta 2008 pa je postal še njen ravnatelj. Igralstvo ga, kot je povedal za osrednji slovenski dnevni časopis, ne utruja, ampak sprošča, z ravnateljevanjem pa je drugače. Že na začetku so mu namreč očitali, da je politični kader s pomanjkljivimi sposobnostmi za oblikovanje programa, danes pa mu potiho očitajo le prvo, na glas pa uporabo službene kartice in avtomobila za zasebne namene, piše Anuška Delič v omenjenem prispevku za Delo.

Ivo Ban bi, če bi poslušal mamo, študiral ekonomijo, če bi poslušal svoje intimne želje, pa gradbeništvo. A se je odločil za akademijo za gledališče, radio film in televizijo, leta 1996 postal najmlajši dobitnik Borštnikovega prstana, pri 62 pa predčasno zapušča mesto ravnatelja svojega matičnega gledališča. A napoveduje, da se bo boril do konca, o čemer priča tudi citat, ki ga navajamo v uvodu.

Za Delo je Ban povedal še, da se je boril za plače sicer slabše plačanih petnajsih zaposlenih in je prepričan, da je dober direktor, ministrica Širca pa se z njim ne strinja, saj ga je označila za "dobrega igralca in slabega direktorja", pravi. Znano je, da Ban s položajem igralca v slovenski družbi že desetletja ni zadovoljen in tako je še danes, sam pa je, kot pravi, k boljšemu statusu igralcev pripomogel s tem, da je pomladil igralski ansambel, a le kot odziv na upokojitve, in zmanjšal število gostujočih igralcev ter na ta način prihranil okrog 120.000 evrov.