Ustvarjalno izhodišče Martina Ramoveša je poezija, ki jo prenaša v avtorsko prepoznavno stripovsko pripoved in glasbo. Za njegove stripovske albume je značilen ekspresiven črno-beli slog, s katerim upodablja temačne zgodbe, ki se v kombinaciji s fikcijo in (ne)popularnimi referencami navezujejo na zgodovino slovenskega podeželja. Foto: Loški muzej
Ustvarjalno izhodišče Martina Ramoveša je poezija, ki jo prenaša v avtorsko prepoznavno stripovsko pripoved in glasbo. Za njegove stripovske albume je značilen ekspresiven črno-beli slog, s katerim upodablja temačne zgodbe, ki se v kombinaciji s fikcijo in (ne)popularnimi referencami navezujejo na zgodovino slovenskega podeželja. Foto: Loški muzej

V Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki se samostojno predstavlja lanskoletni nagrajenec Groharjeve štipendije za ustvarjalnost Martin Ramoveš. Na razstavi Mačkova glava se predstavlja z najnovejšimi stripovskimi deli, nastalimi po zgodbah njegovega očeta, Janeza Ramoveša, ki v navezavi na zgodovinska dejstva pričajo o tragičnih vzgibih lokalnega tihotapstva in izseljevanja slovenskega prebivalstva v obljubljeno deželo Združenih držav.

Kontrabantarji se pričnejo kot presunljiv Tarantinov spektakel, izpeljanka Amerike pa ponuja subverzijo zombijade, ki kritiko kapitalizma sprevrača na tragične posledice krute kmečke realnosti.

Maša Žekš, kuratorka razstave

"Mačkova glava nastopa kot časovna prizma, skozi katero pronicajo polpretekli spomini in tragične vsebine avtorjevih najnovejših stripov Kontrabantarji (2021) in Amerika (2023). Za razliko od starejših del, v katerih so prevladovali glasbeno-stripovski albumi in je osnovo za literarno delo predstavljala avtorska glasba, se dotična stripa ponašata s premišljenim poudarkom na surovi ročni risbi in razvijajoči se oblikovni poetiki," je v spremnem besedilu zapisala kuratorka razstave Mačkova glava Maša Žekš.

"Polfikcijski zgodovinski zgodbi zaznamuje avtorjev značilni realizem, odlično stopnjevane sekvence in likovni kontrast, na razstavi pa sta iz prvotnega medija stripa nadgrajeni v večmedijsko ambientalno instalacijo. Poleg osredotočanja na prikazovanje stripovske produkcije in materialnosti skic, fotokopij, zapiskov in fotografij Mačkova glava s polmuzejsko postavitvijo in neposredno surovostjo pooseblja atmosfero lokalnega okolja na prelomu prejšnjega stoletja, ki ga zaznamujejo revščina, katolištvo, nasilje, seksizem, fovšija, alkoholizem in smrt," še dodaja Žekš.

Kot del serije stripovskih povesti o Poljanski dolini so na razstavi predstavljene za prostor in čas relevantne fotografije ter zametki naslednjega stripa, naslovljenega Divja jaga. "Razstava, ki je v svojem jedru zasnovana kot širši prikaz interdisciplinarne produkcije Martina Ramoveša, vključujoč literarna dela njegovega očeta Janeza Ramoveša, obiskovalčevo sodobnost nagovarja z navidezno nostalgičnim ambientom, ki ga prevevajo specifike duha časa, spomin na vojno, tematsko nelagodje, katoliška krivda, muzika, žanr in fikcija. Kontrabantarji se namreč začnejo kot presunljiv Tarantinov spektakel, izpeljanka Amerike pa ponuja subverzijo zombijade, ki kritiko kapitalizma sprevrača na tragične posledice krute kmečke realnosti," je ob razstavi še zapisala kuratorka.

Martin Ramoveš (1989) je aktiven kot avtor stripov, kantavtor in pedagog. Glasbeni prvenec njegove skupine Martin Ramoveš Band Zvok dežele je izšel leta 2012, sledili pa so mu trije stripovsko-glasbeni albumi: Nesojeni kavboji (2014), Astronomi (2017) in Robzbadljivi poet v stripu in glasbi (2019). S pesnikom Janezom Ramovešem je zasnoval serijo stripovskih albumov, v kateri sta doslej izšla dva: Kontrabantarji (2021) in Amerika (2023). Kot risar je soustvaril animacije v LP filmu Buldožer – Pljuni istini u oči ter ilustriral več knjig, nazadnje angleško izdajo pesniške zbirke Vesolje Gregorja Strniše, risbe, nastale po njegovih pesmih, pa je Tina Mohorović predstavila v knjigi Brezvetrje – Narisane pesmi. Od leta 2020 je član Združenja umetnikov Škofja Loka, ki mu je za leto 2023 podelilo Groharjevo štipendijo za ustvarjalnost.

Razstava Mačkova glava bo na ogled do 8. septembra