Kandidatka SDS-a pri svoji kandidaturi izpostavlja zlasti svojo mladost, saj po njenem mnenju mladi premalokrat dobijo možnost soodločanja. Poleg tega pa meni, da bo v procese odločanja na občini s svojim znanjem in izkušnjami prinesla neko novo svežino. Njena karierna pot je namreč bolj kot s politiko prepletena s poučevanjem, ne nazadnje je tudi doktorirala s področja didaktike biologije.

Po njenem mnenju so dogodki v Mariboru povezani s korupcijo, nepotizmom in nepoštenostjo pri vodenju občine, kar je ohromilo celotno mesto. Novi župan oziroma županja se bo moral v prvi vrsti znati pogovarjati z mestnimi svetniki, skozi prizmo kompromisa med nasprotujočimi pogledi pa ocenjuje tudi protestniško dogajanje v Sloveniji, obenem pa se zaveda, da se bo vedno našel nekdo, ki mu nekaj ne bo ustrezalo.

Kaj je bil povod za vašo odločitev, da boste kandidirali za županjo?

Za kandidaturo za županjo Maribora sem se odločila, ker je v znanju in poštenem soustvarjanju velika moč. S svojim znanjem in izkušnjami bom v odločanje v mestni občini Maribor prinesla svežino, ženski pogled na težave, s katerimi se mesto srečuje, in uresničljive rešitve, ki bodo pomenile nov razvojni zagon mesta. Dejstvo pa je tudi, da mladi dobimo premalokrat možnost soodločanja na takšnih in podobnih mestih. Zelo počaščena sem, da sem to možnost tokrat dobila.

Kaj je po vašem mnenju v Mariboru šlo narobe, da je sprožilo dogodke, ki so pripeljali v trenutni položaj?
Korupcija, nepotizem, nepoštenost v vodenju mesta in posledično ohromitev Maribora v vseh pogledih.

Kako kot Mariborčanka gledate na proteste, ki so se razširili tudi po drugih krajih v Sloveniji, in kako gledate na kulturni praznik, ko se je zgodila vseslovenska ljudska vstaja na eni in Zbor za republiko na drugi strani?
Ljudje imamo pravico jasno in glasno povedati nestrinjanje. Podpiram mirne in javne shode, nikakor pa ne nasilja. Moja stopnja tolerantnosti do katere koli vrste nasilja je ničelna. Ljudje imamo na iste stvari različne poglede, zato sta se na kulturni praznik zvrstila Zbor za republiko in tudi vseslovenska ljudska vstaja. Nobena vojna pa se ni končala z nasiljem, ampak so ljudje na koncu še vedno morali sesti, biti strpni in se razumno pogovoriti ter skleniti kompromis, tako kot se to dela v dobrih družinah. Menim, da bo tako tudi zdaj, saj vidimo, da je na vstajah vedno manj udeležencev, vedno pa se bo našel nekdo, ki mu nekaj ne bo ustrezalo.

Kakšno je vaše stališče do zahtev, da bi morali odstopiti tudi mestni svetniki? Ali bi obstoječi svet lahko ogrozil delovanje novega župana?
Ali bomo z odstopom zdajšnjih mestnih svetnikov in prihodom novih rešili Maribor? Ne. Če se bo bodoči župan oziroma županja znala pogovarjati z mestnimi svetniki in predvsem ljudmi v mestu, delovanje župana ni ogroženo. Delo naslednjega župana bo zelo pod drobnogledom ljudstva, zato je čas, da na to mesto pride človek s poštenimi nameni vodenja Maribora.

Franc Kangler je za seboj pustil več nedokončanih projektov. Bi jih vi, če bi bili izvoljeni, izpeljali do konca?
Postaviti si je treba prednostne projekte, ki so v Mariboru resnično potrebni. Do konca je treba, in sicer čim prej, izpeljati projekt knjižnice Rotovž, Maks kot tako zastavljen pa je zgrešena poteza, kar pa ne pomeni, da bi pozabila na Umetnostno galerijo - nikakor ne. Seveda so tu še ceste, radarji, tržnica ... dela ne bo zmanjkalo, le denarja ni dovolj.