Foto:
Foto:
Čang'e 5-T1
Čang'e 5-T1 z vidnimi posledicami vročega potovanja skozi atmosfero. Foto: SATIND
Čang'e 5-T1
Čang'e 5-T1 pred poletom, še nedotaknjen. Foto: CASC

Na predvečer vseh svetih, ko se je pretežni del t. i. zahodnega sveta ukvarjal z nočjo čarovnic, je sonda Čang'e 5-T1 zažarela ob silnem trenju z Zemljinim ozračjem in naposled trčila na trdna tla kitajske Notranje Mongolije, poroča njihova Državna administracija za znanost, tehnologijo in industrijo za narodno obrambo (SATIND).

Kitajska je postala tretja država sveta, ki ji je uspelo do Meseca poslati vesoljsko plovilo in ga tudi pripeljati nazaj. Nazadnje je to storila Sovjetska zveza s sondo Luna 24 leta 1976, na seznamu pa so še ZDA.

Predsednik Ljudske republike Ši Džinping je predstavnike administracije v posebnem nagovoru pohvalil in pozval, naj še naprej "neprekinjeno bojujejo" in samozavestno osvajajo Luno.

Državna tiskovna agencija Šinhua poroča, da je sondi Šjaofej (Mali letalec) uspelo ujeti nekaj "čudovitih fotografij" tako Zemlje kot njenega naravnega satelita. Izstrelili so jo v četrtek, 23. oktobra, na raketi Dolgi pohod 3, poimenovani po kampanji Mao Cetungove Rdeče armade leta 1934.
Za 840.000 kilometrov dolgo pot je Mali letalec potreboval osem dni. Luno je le obletel in bil na najbolj oddaljeni točki 413.000 kilometrov stran od Zemlje.

Žabice na atmosferi
Pri vrnitvi v atmosfero je potoval s hitrostjo 11,2 kilometra na sekundo ali 40.320 kilometrov na uro. Sondo je zato od atmosfere odbilo na podoben način, kot se odbijajo kamni pri metanju "žabic" na gladini jezera; in dovolj upočasnilo za varnejši spust, poroča Šinhua. Kljub temu je sondo trenje s plini segrelo do temperature 1.500 stopinj Celzija (posledice so vidne na fotografiji).
Uspeh je utrdil načrte azijske velesile, da do leta 2017 izvede tudi povratno misijo z Luninega površja, skupaj z vzorci tamkajšnjega materiala. Smisel Šjaofeja je bila preizkus tehnologij, uporabljenih pri tej poznejši, za Kitajsko pomembnejši odpravi.

Prva zasebna misija do Lune
Čang'e 5-T1 je imel še poseben dodatek: zasebni tovor nizozemskega podjetja LuxSpace, poroča Space.com. 14-kilogramski "sopotnik" je ostal pritrjen na zgornjo stopnjo rakete in jo spremljal vse do Lune in nazaj, kjer se je vrnil v atmosfero. Prvotni načrt je sicer predvideval, da naj bi se tako zgornja stopnja kot 4M ustavila še pred tem in krožila okoli Zemlje.

Smisel milijon dolarjev vrednega projekta 4M je bil preizkusiti zmožnosti radioamaterjev pri sledenju objektom v vesolju. Tovor je celotno pot oddajal signale, LuxSpace pa je ciljno občinstvo pozvalo, naj se nanj osredinijo, še poroča Space.com.

Vojaška misija
Ureditev (s SATIND-om) kaže, da država Kitajska vesolje in tehnologijo precej bolj povezuje z nacionalno varnostjo kot z znanostjo oziroma da je znanost najprej v službi nacionalnega interesa. Projekt Čang'e 5 dejansko izvaja njihova vojska, ki kani do leta 2020 na nebo postaviti svojo vesoljsko postajo in naposled tudi poslati prvega Kitajca na Luno.

Tam je trenutno že vozilo Žadasti zajec. V nasprotju z dramatičnimi sporočili, ki so jih kitajske državne tiskovne agencije razširjale na začetku prejšnjega leta, Jutu še vedno deluje, le premikanja ni več zmožen. Onesposobila ga je dolga in hladna noč ter nepravilno zaprto ohišje.

Kitajski lunarni program se je sicer začel leta 2007 s satelitoma Čang'e 1 in 2, drugi je še v uporabi, prvi je treščil na površje Meseca.

Državno in zasebno v zrak
Tudi druge države in nekateri zasebniki imajo v načrtu večje odprave. Še letos namerava Astrobotic Technology v okviru Googlovega natečaja, vrednega 30 milijonov dolarjev, pristati na trdni površini Lune. Leta 2017 namerava Indija proti sivi krogli poslati cel paket: satelit, pristajalni modul ter lunarni rover Chandrayaan-2. Nasa veliko stavi na svojo kapsulo Orion v razvoju, ki naj bi leta 2019 s človeško posadko prvič po desetletjih večkrat obkrožila Luno, ruski Roscosmos pa bi istega leta poslal robota, ki bi raziskoval Lunina pola. Leta 2020 bi po kak kilogram lunarnega materiala Rusi poslali še povratno sondo Luna-Grunt.

Raziskovanje tega vesoljskega telesa se je sicer začelo leta 1959, ko je SZ na oblet poslala sondo Luna 1. Projekt je bil prvi uspeh z obletom na razdalji 6.000 kilometrov in je razkril, da Mesec nima magnetnega polja.