Ivan Hribar se je rodil v Trzinu. Po končanem šolanju je bil vrsto let zastopnik praške banke Slavija v Ljubljani.

S političnim sopotnikom Ivanom Tavčarjem je bil pred prvo svetovno vojno ena vodilnih osebnosti kranjske slovenske liberalne Narodne napredne stranke.

Ljubljanski župan je postal po rušilnem potresu in je slovenski prestolnici županoval od leta 1896 do 1910.

To obdobje so večkrat poimenovali "preporod Ljubljane" ali "obdobje Hribarjeve Ljubljane", saj je med njegovim županovanjem Ljubljana dobila vodovod, plinarno, elektrarno, električno železnico, prvo ljudsko kopališče, zgrajen je bil tudi Zmajski most.

Njegove zadnje izvolitve pa cesar Franc Jožef I. ni potrdil, ker je bil v nemilosti zaradi delovanja v času protinemških demonstracij leta 1908 (septembrski dogodki leta 1908).

Hribar je spodbujal razvoj šolstva in uvedbo slovenščine kot učnega jezika pri nekaterih predmetih v gimnaziji.

Zavzemal se je za ustanovitev slovenske univerze in združitev vseh slovenskih pokrajin. Sodeloval je pri ustanovitvi dramskega društva v Ljubljani, bil pa je tudi med ustanovitelji Mestne hranilnice. Dve leti je bil prvi jugoslovanski veleposlanik v Pragi, nato od 1921 do 1923 pokrajinski namestnik za Slovenijo in nazadnje od 1932 do 1938 jugoslovanski senator.

Po napadu na Jugoslavijo leta 1941 je Ivan Hribar naredil samomor v znak protesta proti italijanski okupaciji. Že devetdesetletni Hribar se je vračal s sestanka z italijansko upravo, ki mu je ravno ponudila županski položaj Ljubljane.

Hribar tega ni hotel sprejeti, ker bi s tem dal delno legitimacijo italijanski okupaciji, in je raje izbral smrt. Zavit v jugoslovansko zastavo je skočil v Ljubljanico. Zapustil je poslovilno pismo z verzi iz Krsta pri Savici pesnika Franceta Prešerna: "Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi."

Leta 1025 je bil Boleslav I. Chrobry okronan za prvega poljskega kralja.

Leta 1480 se je rodila firenška vladarica in hčerka papeža Aleksandra VI. Lucrezia Borgia.

Leta 1506 so položili temeljni kamen za gradnjo nove cerkve sv. Petra v Rimu. Nova cerkev je zamenjala prvotno starokrščansko baziliko, načrte za renesančno stavbo pa je izdelal Bramante, ki si je zamislil centralni tloris grškega križa s štirimi zvoniki in kupolo. Pozneje so svoje načrte prispevali še arhitekti San Gallo, Michelangelo, v baroku pa Maderna in Bernini.

Leta 1605 se je rodil italijanski baročni skladatelj in avtor oratorijev Giacomo Carrissimi.

Leta 1772 se je rodil angleški klasični ekonomist liberalistične smeri David Ricardo. Umrl je leta 1823.

Leta 1880 je tornado prizadel Marshfield v ameriški zvezni državi Misuri. Umrlo je 99 ljudi, ranjenih pa jih je bilo več kot 200.

Leta 1898 je umrl francoski slikar Gustave Moreau.

Leta 1893 se je v Nabrežini pri Trstu rodil slovenski pesnik Igo Gruden. Njegova pesniška žetev sega vse od mladostnih ljubezenskih izpovedi in opisov obmorske pokrajine do trpljenja in bede Primorcev ter žrtev in muk med drugo svetovno vojno. Umrl je leta 1948.

Leta 1906 je močen potres ob 5.13 porušil velik del San Francisca. Potres je imel moč 7,8 stopnje po Richterju, umrlo pa je 500 ljudi.

Leta 1915 so sestrelili francoskega letalca in vojaškega pilota Rolanda Garrosa. Pristal je na nemški strani bojne linije.

Leta 1942 so italijanski okupatorji, potem ko so izvedeli za zbor partizanov na Nanosu, ob osmih zjutraj napadli s 600 vojaki in 100 karabinjerji, kar je bil prvi večji boj na Primorskem.

Leta 1942 se je Laval vrnil v Vichy ter postal ministrski predsednik, zunanji minister in notranji minister.

Leta 1945 je več kot tisoč bombnikov napadlo majhen nemški otok Heligoland. Na otoku so porušili popolnoma vse.

Leta 1946 je bilo formalno razpuščeno Društvo narodov.

Leta 1947 se je rodil ameriški igralec James Woods.

Leta 1949 Po razveljavitvi angleško-irskega dogovora iz leta 1921 je severni del otoka ostal v Združenem kraljestvu, preostalih 26 grofij pa je dobilo status dominiona kot svobodna država Irska, ki se je leta 1949 preimenovala v Republiko Irsko.

Leta 1954 je egiptovski častnik in politik Gamal Abdel Naser postal premier in vojaški vodja Egipta. S "skupino svobodnih častnikov" je deloval že v letu 1952, predsednik vlade je bil dve leti, nato pa predsednik republike. Naser je bil tudi generalni sekretar Arabske socialistične unije in eden glavnih pobudnikov gibanja neuvrščenih držav.

Leta 1955 je na Princetonu v ZDA umrl nemško-ameriški fizik, odkritelj teorije relativnosti in začetnik kvantne mehanike Albert Einstein. Leta 1921 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Ko so leta 1939 odkrili cepitev uranovih jeder, so zaradi bojazni, da takega orožja ne bi najprej dobil Hitler, prepričali Einsteina, da je vplival na Roosevelta, da je začel velikanski projekt raziskav, katerih cilj je bil izdelava atomske bombe.

Leta 1956 se je rodil ameriški igralec Eric Roberts.

Leta 1956 se je rodila ameriška igralka Melody Thomas Scott.

Leta 1966 se je rodila norveška atletinja Trine Hattestad.

Leta 1973 se je rodil etiopijski atlet Haile Gebrselassie.

Leta 1974 so italijanskega državnega tožilca ugrabile Rdeče brigade.

Leta 1976 je umrl nizozemski biokemik in dobitnik Nobelove nagrade za medicino Henrik Dam.

Leta 1979 se je rodil iranski igralec in režiser Vahid Rahbani.

Leta 1980 so britansko kolonijo Rodezijo razglasili za neodvisno državo Zimbabve.

Leta 1983 so samomorilci izvedli napad na ameriško veleposlaništvo v Bejrutu. V napadu je bilo mesto skoraj v celoti porušeno, umrlo pa je 63 ljudi, med njimi tudi napadalci.

Leta 1991 je Jugoplastika (POP 84) že tretjič zapored postala evropski prvak. Splitski košarkarji so v finalu premagali Barcelono s 70:65.

Leta 1996 je izraelsko obstreljevanje Kane zahtevalo skupno 106 smrtnih žrtev, ki so bile večinoma civilisti.

Leta 2002 so odkrili nov red insektov Mantophasmatodea.

Leta 2004 je umrl prvi premier Fidžija in nato tudi predsednik te otoške države Ratu Sir Kamisese Mara.

Leta 2004 so košarkarji Reflexa postali zmagovalci Jadranske lige, potem ko so v finalu v Zagrebu z 71:70 ugnali Cibono.

Leta 2004 je Aljaž Pegan na evropskem prvenstvu v gimnastiki v dvorani Tivoli na drogu osvojil zlato medaljo in po 10 letih spet postal evropski prvak.

Leta 2008 je umrl Janez Hrovat, dolgoletni snemalec Televizije Slovenija.

Leta 2009 je umrla igralka Stephanie Parker, rojena leta 1987.