Njegovi nauki, izraženi v 95 tezah, ki jih je 31. oktobra 1517 nabil na vrata wittenberške cerkve, so navdahnili reformacijo in nastanek skupin luterancev, protestantov ter drugih. Njegov poziv Cerkvi, naj se vrne k nauku Svetega pisma, je bil za vzrok številne nove običaje.

Lutrovo neomajno nasprotovanje Katoliški cerkvi je privedlo do izobčenja in proglasitve za krivoverca. Njegov volilni knez Friderik Modri ga je zaščitil tako, da ga je skril na svojem gradu Wartburg. Tam je Luter dokončal svoj prevod Svetega pisma v nemščino.

Ta prevod je pripomogel k razvoju enotne različice nemškega jezika in prevajalstvu dodal nekatera nova načela. Njegove himne so znova spodbodle razvoj petja v krščanstvu. V nekaterih krščanskih ločinah njegova poroka s Katharino von Bora 13. junija 1525 predstavlja začetek običaja poročanja duhovnikov.

V Katoliški cerkvi ga je najbolj motilo prodajanje odpustkov. Zavzemal se je, da bi verniki sami prebirali Sveto pismo, in trdil, da človek ne potrebuje papeža, da bi se približal Bogu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 999 je umrl papež Gregor V.

Leta 1229 je v šesti križarski vojni svetorimskocesarski cesar Frederick II. podpisal desetletno premirje z Al Kamilom in si znova pridobil Jeruzalem, Nazaret ter Betlehem brez pomoči vojske in papeža.

Leta 1294 je umrl mongolsko-kitajski cesar Kublaj Kan.

Leta 1358 so se z zadrskim mirom Benetke odrekle ozemlju ob Jadranskem morju od sredine Kvarnerja do meje z Dračem.

Leta 1478 so clarenškega vojvodo Georgea, brata angleških kraljev Edvarda IV. in Richarda III., obsodili izdaje brata Edvarda IV. in ga v londonskem Towru usmrtili.

Leta 1516 se je rodila angleška kraljica Marija I.

Leta 1519 je Hernan Cortes odplul proti Mehiki.

1564 je v Rimu umrl italijanski kipar, slikar, arhitekt in pesnik Michelangelo Buonarroti, mojster visoke renesanse in oče baroka. Leta 1492 je izklesal marmorna reliefa Madona na stopnicah ter Boj Kentavrov in Lapitov. Po zaslugi učitelja Bertolda di Giovannija se je posvetil študiju antične plastike. Michelangelo Buonarotti se je rodil 6. marca 1475. Znamenita dela so kipi: Pieta, David, Mojzes, Umirajoči suženj in poslikava Sikstinske kapele.

1654 je umrl francoski pisatelj Jean-Louis Guez de Balzac.

Leta 1685 so Francozi v zalivu Matagorda ustanovili trdnjavo St. Louis in si ustvarili temelje za poznejšo trditev, da Teksas pripada njim.

Leta 1743 je umrla zadnja potomka družine Medici, Anna Maria Luisa de' Medici.

Leta 1745 se je v Comu rodil italijanski grof in fizik Alessandro Giuseppe Anastasio Volta.

Leta 1797 se je Trinidad predal angleški floti, ki jo je vodil sir Ralph Abercromby.

Leta 1836 se je rodil indijski filozof in reformator Ramakrišna. Že pred Gandijem se je zavzemal za odpravo kast in versko strpnost; obsojal je vsako vrsto nasilja.

Leta 1838 se je na Moravskem rodil nemški fizik in filozof Ernst Mach. Odkril je valovno čelo, ki nastopi pri gibanju teles z nadzvočno hitrostjo (Machovo valovno čelo).

1848 se je rodil ameriški steklarski umetnik Louis Comfort Tiffany.

Leta 1861 je kralj Victor Emmanuel II. Piemontski, Savojski in Sardinski prevzel naziv kralja Italije.

Leta 1885 je prvič izšel roman Marka Twaina Pustolovščine Huckleberryja Finna (Adventures of Huckleberry Finn).

Leta 1890 je v Istri umrl avstro-ogrski državnik, grof Gyula Andrassy. Zavzemal se je za samostojnost Ogrske, ob nastanku dvojne monarhije pa je postal prvi ogrski ministrski predsednik.

Leta 1896 se je rodil francoski pisatelj Andre Breton.

Leta 1898 se je rodil italijanski izdelovalec avtomobilov Enzo Anselmo Ferrari, ustanovitelj dirkalnega moštva Scuderia Ferrari Grand Prix.

Še bolj je znan kot ustanovitelj tovarne Ferrari. Rojen je bil v Emiliji - Romanji, odraščal pa je v Modeni. Ni imel možnosti, da bi si pridobil veliko izobrazbe, že od malih nog pa je imel strast do tekmovanja z avtomobili.

Leta 1903 se je rodil predsednik Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni.

Leta 1911 je 23-letni francoski pilot Henri Pecquet s svojim dvokrilcem med indijskima mestoma Alahabad in Naini prvič v zgodovini prepeljal zračno pošto.

Leta 1913 je bil Raymond Poincare izvoljen za predsednika Francije.

Leta 1914 se je rodil ameriški general slovenskega rodu Ferdinand Chesarek.

Leta 1921 sta Poljska in Francija podpisali pakt o sodelovanju.

1923 se je v Ljubljani rodil slovenski pisatelj Bojan Štih. Pisal je gledališke kritike in eseje.

Leta 1930 je med proučevanjem fotografij, ki jih je posnel januarja istega leta, Clyde William Tombaugh odkril planet Pluton.

Leta 1930 je Elm Farm Ollie postala prva krava, ki je letela v letalu, in hkrati tudi prva krava, ki so jo na letalu pomolzli.

Leta 1931 se je rodila ameriška pisateljica in Nobelova nagrajenka Toni Morrison.

Leta 1932 se je rodil ameriški režiser češkega rodu Milos Forman.

Leta 1933 se je rodila japonska pevka in umetnica, tudi žena Johna Lennona, Yoko Ono.

Leta 1938 se je rodil madžarski filmski režiser Istvan Szabo

Leta 1942 se je japonska vojska izkrcala na Baliju.

Leta 1943 so partizani napadli kartuzijo Pleterje, ki je postala močna sovražnikova postojanka. V napadu so sodelovale Cankarjeva brigada, hrvaška 13. proletarska brigada in udarni brigadi Toneta Tomšiča in Matije Gubca.

Leta 1943 je Joseph Goebbels pozval k totalni vojni.

Leta 1947 se je rodila nizozemska princesa Christina.

Leta 1950 je umrl slovenski pripovednik in dramatik Lovro Kuhar - Prežihov Voranc, pripovednik socialnega realizma.

Ustvarjati je začel leta 1909 s črticami iz delavskega, kmečkega in potepuškega življenja v knjigi Povesti iz leta 1925. Ob delih Povesti, Požganica, Samorastniki, Jamnica, Od Kotelj do Belih Vod, Borba na tujih tleh in Solzice velja omeniti Doberdob, ki je zgrajen iz štirih delov - Črna vojska, Doberdob, Lebring in Judenburg. Značilnost romana je ta, da je napisan v obliki veristično dokumentiranega poročila o zgodovinskih dogodkih. Pogosto je delo blizu reportaži.

1950 se je rodil ameriški režiser, producent in pisatelj John Hughes.

1950 se je rodila ameriška igralka Cybill Shepherd, ki je najbolj znana po nastopanju v nanizanki Delo na črno.

1953 je v kinematografe prišel prvi tridimenzionalni film Bwana Devil.

1953 sta Lucille Ball in Desi Arnaz podpisala osem milijonov dolarjev vredno pogodbo za snemanje nanizanke I Love Lucy do leta 1955.

1954 se je rodil ameriški filmski igralec John Joseph Travolta.

1956 je umrl francoski skladatelj Gustave Charpentier.

Leta 1957 se je rodila se je nemška atletinja Marita Koch. V bogati karieri je izboljšala 16 svetovnih rekordov na prostem in 14 v dvorani. Leta 1980 je na olimpijskih igrah v Moskvi osvojila zlato v teku na 400 m. Na tej razdalji je bila trikrat tudi evropska prvakinja (1978, 1982 in 1986). 6. oktobra 1985 je v Canberri postavila svetovni rekord na 400 m (47,60). Temu času se v zadnjih letih nobena atletinja ni niti približala.

1960 se je rodila italijanska igralka Greta Scacchi.

1964 se je rodil ameriški igralec Matt Dillon.

1965 se je rodil ameriški rapglasbenik in producent Dr. Dre.

Leta 1965 je Gambija postala od Velike Britanije neodvisna država.

Leta 1967 se je rodil italijanski nogometaš Roberto Baggio. Kariero je začel leta 1981 v Vicenzi, ki je igrala v Ligi C-1, leta 1985 pa je prestopil k Fiorentini in se uveljavil v italijanski ligi. Leta 1990 ga je odkupil Juventus. Stara dama je plačala rekordnih 15 milijard lir, to je bil takrat najdržji prestop vseh časov. Leta 1993 je z Juventusom osvojil svojo edino evropsko lovoriko, Torinčani so v finalu Pokala Uefa porazili Borussio iz Dortmunda. Med letoma 1990 in 1995 je na 141 tekmah zabil 78 golov, v zadnji sezoni v Torinu je postal tudi italijanski prvak. Poleti 1995 se je preselil k velikemu tekmecu Milanu (prvak leta 1996), potem pa je igral še za Bologno (1997/1998), Inter (1998-2000) in Brescio (2000-2004).

Na 56 tekmah v dresu italijanske reprezentance je dosegel 27 golov. Na treh svetovnih prvenstvih je zabil 9 zadetkov, toliko kot Christian Vieri in Paolo Rossi. Bil je zvezdnik mundiala leta 1994 v ZDA, ko je azzurre sam popeljal vse do finala. V osmini finala je pokopal Nigerijo, v četrtfinalu Španijo, v polfinalu pa je zabil dva gola še Bolgarom (2:1). V finalu proti Braziliji je bil tragični junak, saj je zgrešil strel z bele točke, naslova pa so se veselili Brazilci. Leta 1993 ga je Fifa izbrala za najboljšega igralca na svetu.

Leta 1967 se je rodil britanski atlet Colin Jackson. 20. avgusta 1993 je na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu postavil svetovni rekord v teku na 110 m z ovirami (12,91). Jackson je bil svetovni prvak še leta 1999 v Sevilli. Na olimpijskih igrah v Seulu leta 1988 je osvojil srebro, kar štirikrat pa je bil evropski prvak (1990, 1994, 1998 in 2002). Colin ima še vedno v lasti dvoranski svetovni rekord na 60 m z ovirami, ki ga je postavil 6. marca 1994 (7,30). Kariero je končal leta 2002.

Leta 1967 je v Princetownu umrl ameriški jedrski fizik Julius Robert Oppenheimer, ki je vodil izdelavo prve jedrske bombe v Los Alamosu leta 1943.

Leta 1974 je skupina Kiss izdala istoimenski album.

Leta 1974 se je rodila alpska smučarka Urška Hrovat. V svetovnem pokalu je zmagala petkrat (Maribor 1994, Meribel 1994, Garmisch-Partenkirchen 1996, Crans Montana 1998 in Park City 1998), trikrat je bila druga, šestkrat pa tretja. Največji uspeh je dosegla februarja 1996, ko je na svetovnem prvenstvu v Sierri Nevadi osvojila bronasto odličje. Športno pot je sklenila leta 2001.

Leta 1977 so s pomočjo boeinga 747, na katerem je bilo postavljeno plovilo Enterprise, to prvič izstrelili.

Leta 1978 je umrla ameriška igralka Maggie McNamara.

Leta 1983 je 13 ljudi umrlo v ropu v Seattlu, en človek pa je bil huje poškodovan. Ta rop velja za največji pokol med krajo v ameriški zgodovini.

Leta 1998 so policisti v Nevadi aretirali dva belopolta napadalca, ki sta na newyorško podzemno železnico podtaknila biološko orožje.

Leta 1998 so košarkarji Uniona Olimpije v zadnjem krogu drugega dela Evrolige v gosteh po podaljšku premagali Pau Orthez s 77:76. V rednem delu se je tekma končala z izidom 62:62. Zmaji so v pravi srhljivki dosegli zmago neprecenljive vrednosti, ki jim je omogočila obstanek v Evroligi.

Leta 2001 je Francoz Pierrick Bourgeat dobil še drugi slalom za svetovni pokal v Šigakognu. Drugo mesto je zasedel Avstrijec Heinz Schilchegger, ki je zaostal 15 stotink sekunde. Tretji je bil Jure Košir, ki je zaostal 59 stotink. To so bile zadnje stopničke Koširja v svetovnem pokalu.

Leta 2002 so skakalci Damjan Fras, Primož Peterka, Robert Kranjec in Peter Žonta na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju osvojili bron na ekipni tekmi.

To je bilo edino slovensko odličje na teh igrah. Nemci Sven Hannawald, Stephan Hocke, Michael Uhrmann in Martin Schmitt so osvojili zlato. Finci Matti Hautamäki, Veli Matti Lindström, Risto Jussilainen in Janne Ahonen so zaostali le za desetinko točke. Avstrijci so bili krepko za Slovenci na 4. mestu, peti pa so bili Japonci.

Leta 2002 je Pernilla Wiberg po superveleslalomu na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju sporočila, da je končala svojo smučarsko kariero. 31-letna Švedinja je v trinajstih letih v svetovnem pokalu dosegla 24 zmag, ima pa tudi devet kolajn z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev. Leta 1997 je osvojila tudi veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu. K tej odločitvi so pripomogle številne poškodbe kolena, ki jih je smučarka vlekla od leta 1999 naprej. Bila je namreč kar trinajstkrat operirana.

Leta 2002 je nemška ženska biatlonska štafeta je osvojila zanesljivo zlato medaljo na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju. Katrin Apel, Uschi Disl, Andrea Henkel in Kati Wilhelm so brez večjih težav opravile z vso konkurenco in kljub enemu kazenskemu krogu za pol minute premagale Norvežanke ter za minuto in 24 sekund Rusinje. Slovenska reprezentanca v postavi Lucija Larisi, Andreja Grašič, Dijana Grudiček in Tadeja Brankovič je končala na 6. mestu, čeprav je pred zadnjo predajo kazalo še precej bolje.

Leta 2003 so nogometaši Barcelone v 3. krogu drugega dela Lige prvakov na Camp Nouu s 3:0 odpravili Inter. V 7. minuti je bil po podaji Xavija od daleč natančen Javier Saviola. Po kotu v 29. minuti je neoviran streljal Patrick Kluivert, Francesco Toldo je žogo le odbil do kapetana Philipa Cocuja, ki mu ni bilo težko povišati izida. V drugem polčasu je Inter poizkušal znižati izid, toda veliko bolj konkretni so bili gostitelji. Saviola je v 67. minuti prodrl po levi strani in podal v sredino Kluivertu, ki je žogo med nogama Tolda poslal v mrežo. Barcelona je tako prišla do rekorde 11. zaporedne zmage v Ligi prvakov.

Leta 2003 je na podzemni železnici Daegu v Južni Koreji zaradi požara umrlo skoraj 200 ljudi.

Leta 2003 je umrl izraelski vodja Mosada Iser Harel.

Leta 2004 je v nesreči v Iranu umrlo do 295 ljudi, od tega skoraj 200 reševalcev. Nesreča se je zgodila, ko se je vlak, ki je prevažal žveplo, bencin in gnojila, iztiril. Vlak je zajel ogenj, zaradi katerega je eksplodiral.

Leta 2005 je Velika Britanija prepovedala lov na lisice in zajce. Hkrati je prepovedala tudi vsakršne druge športne dejavnosti, ki bi bile krive za pomor divjih sesalcev.

Leta 2006 sta Norvežan Kjetil Andre Aamodt in Hrvatica Janica Kostelić v Torinu postala prva alpska smučarja s štirimi zlatimi olimpijskimi medaljami. Aamodt je zmagal v superveleslalomu, Kostelićeva pa v kombinaciji.

Leta 2007 je umrl francoski pisatelj Alain Robbe-Grillet. Alain Robbe-Grillet se je rodil v francoskem Brestu 18. avgusta leta 1922 v družini inženirjev in znanstvenikov. Izobrazil se je za inženirja agronomije, vseskozi pa ga je zanimala tudi literatura. Svoj prvi roman Radirke (Les Gommes) je objavil leta 1953 in se kmalu zatem pričel ukvarjati le s pisateljevanjem. V petdesetih letih je postal eden izmed vodilnih avtorjev nove literarne smeri - francoskega novega romana, ki ga je teoretsko utemeljil v zbirki esejev Za novi roman (Pour un nouveau roman).

Za njegove in romane drugih pisateljev te literarne smeri, kot so Marguerite Duras, Nathalie Sarraute, Claude Simon in Michel Butor je značilno, da so izrazito prelomili s formo tradicionalnega romana. Dogajanje ne poteka več linearno in dogodki si ne sledijo v nekem logičnem zaporedju, ampak so popolnoma podvrženi junakovi podzavesti. Gre za t.i. tehniko "očesa kamere", ki zgolj beleži dogajanje okoli sebe in osebe, ki jih srečuje romaneskni protagonist, pri čemer pa dogodki niso povezani v celoto. Tudi konec romana ponavadi nič bolj ne pojasni poprejšnjega dogajanja, ampak ostaja odprt in dopušča različne bralčeve možnosti za interpretacijo.