Po smrti Hermanovega očeta se je mati s štirimi otroki preselila na dom svojega očeta v Mariboru. Herman je otroštvo in obdobje osnovnega šolanja preživel v Mariboru. Imel je brata Adolfa in Gustava, oba sta bila mornariška častnika, ter sestro Frančko.

V Mariboru je Potočnik obiskoval osnovno šolo. Od leta 1910 do 1913 je študiral na vojaški tehniški akademiji v Mödlingu pri Dunaju in postal inženirski poročnik. Že naslednje leto je moral na fronto, kot strokovnjak za mostovne in železniške gradnje je deloval v Galiciji, Srbiji, Bosni, na soški fronti in na koncu ob Piavi. Ker je zbolel za jetiko, so ga leta 1919 upokojili s stotniškim činom. Tedaj se je na Dunaju lotil študija strojništva, leta 1922 je absolviral, čez tri leta pa postal inženir - specialist za raketno tehniko. Naslednja štiri leta, ki so mu še preostala do smrti, je preživel na Dunaju in se popolnoma posvetil načrtovanju poleta v vesolje.

27. avgusta 1929 (pri 36 letih) je na Dunaju umrl zaradi pljučnice, tam so ga tudi pokopali. Potočnik je avtor knjige Problem vožnje po vesolju - raketni motor (1928), ki velja za eno ključnih del pionirske astronavtike. Je tudi izumitelj geostacionarnega umetnega satelita.

Leta 1216 je papež Honorij III. potrdil dominikanski red.

Leta 1603 je umrl turški sultan Mehmed III., nasledil ga je njegov sin Ahmed I.

Leta 1807 so ZDA uvedle zakon o embargu, ki je prepovedoval trgovanje s tujimi državami. Kongres je zakon sprejel, potem ko je na kongresnike pritisnil predsednik Thomas Jefferson.

Leta 1825 je umrl koroški ljudski pesnik in pisatelj Andrej Šuster Drabosnjak. Najbolj znane so njegove priredbe verskih in ljudskih iger.

Leta 1849 so v zadnji sekundi odpovedali izvršitev smrtne obsodbe pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega.

Leta 1851 je v Rurkiju v Indiji začel delati prvi tovorni vlak.

Leta 1858 se je rodil italijanski skladatelj Giacomo Antonio Domenico Michele Secondo Maria Puccini, po Verdiju najpomembnejši italijanski skladatelj oper. Njegove najbolj znane opere so La Boheme, Tosca in Madame Butterfly.

Leta 1861 je Bukarešta postala prestolnica Vlaške in Moldavije, ki sta prevzeli skupno ime Romunija.

Leta 1880 je umrla angleška pisateljica Mary Ann Evans, bolj znana kot George Eliot.

Leta 1885 je japonski samuraj Ito Hirobumi postal prvi japonski premier.

Leta 1892 se je v Pulju rodil eden izmed utemeljiteljev vesoljske tehnike, raketni inženir slovenskega rodu Herman Potočnik z vzdevkom Noordung.

Leta 1894 je bil Alfred Dreyfus zaradi domnevnega vohunstva degradiran in obsojen na dosmrtno deportacijo.

Leta 1908 se je v Velesu rodil makedonski pesnik in revolucionar Kočo Racin; njegovo pravo ime je Kota Apostolov Solev.

Leta 1910 je v hudem požaru, ki je izbruhnil v Chicagu, umrlo 21 gasilcev.

Leta 1930 se je rodila slovenska slavistka, pesnica, pisateljica, novinarka, publicistka, urednica in pedagoginja Neža Maurer.

Leta 1936 je ruski oporečnik Trocki odšel iz Norveške v Mehiko.

Leta 1936 je v Zagrebu umrl Dragutin Gorjanović Kramberger, ki je leta 1899 odkril ostanke krapinskega pračloveka.

Leta 1937 so v New Yorku odprli tunel Lincoln.

Leta 1938 sta Otto Hahn in Fritz Strassmann cepila uranovo jedro.

Leta 1939 je umrla ameriška pevka bluesa Gertrude Pridgett Rainey, bolj znana kot Ma Rainey.

Leta 1941 je bila v bosanskem mestu Rudo ustanovljena prva redna enota Narodno-osvobodilne vojske Jugoslavije - 1. proletarska brigada pod vodstvom Koče Popovića. Praznik dan JLA je bil uveden 20. oktobra 1947 na ukaz Vrhovnega poveljnika oboroženih sil in ministra narodne obrambe Josipa Broza - Tita.

Leta 1941 so Italijani v kamnolomu Tomišelj pri Ljubljani ustrelili narodnega heroja Ljuba Šercerja skupaj s petimi borci krimskega bataljona.

Leta 1942 so Italijani v božičnih racijah aretirali približno 1.500 Ljubljančanov.

Leta 1943 je Francija začela prepuščati oblast Siriji in Libanonu.

Leta 1944 je umrl slovenski pisatelj France Kozar.

Leta 1944 je Vo Ngujen Gjap postal voditelj novonastale vietnamske osvobodilne vojske.

Leta 1948 je bil dokončan prototip bipolarnega tranzistorja.

Leta 1956 so Port Said zapustili zadnji francoski in britanski vojaki, ki so sodelovali v trojnem napadu na Egipt.

Leta 1958 je Velika Britanija sklenila trgovski sporazum z Egiptom.

Leta 1960 se je rodil domžalski alpinist Silvo Karo. Z že pokojnim Janezom Jegličem sta tvorila eno najboljših svetovnih navez. Leta 1991 sta dobila tudi Bloudkovo plaketo. Na srečanju najboljših alpinistov sveta v Milanu so Karu podelili zlato medaljo za dosežke na alpinističnem področju v 20. stoletju.

Leta 1962 je bila v košarkarski Ligi NBA, v kateri radi postrežejo s statističnimi podrobnostmi, dosežena milijonta točka.

Leta 1963 je križarka Lakonia zgorela 180 milj severno od Madeire. V požaru je umrlo 128 ljudi.

Leta 1966 je Rodezija izstopila iz Commonwealtha.

Leta 1972 je potres v Managui zahteval 20.000 žrtev.

Leta 1973 so se ministri šestih držav Perzijskega zaliva v Teheranu dogovorili, da bo v prihodnjem letu nafta dvakrat dražja.

Leta 1979 se je rodila najuspešnejša slovenska smučarska tekačica Petra Majdič. Najboljše rezultate je dosegala na tekmah v klasični tehniki. V svetovnem pokalu je osvojila 24 zmag, od tega kar 20 v šprintu, kar jo uvršča na drugo mesto najboljših šprinterk v zgodovini. Bila je prva slovenska tekačica z zmago v svetovnem pokalu, prva z medaljo s svetovnih prvenstev ter prva, ki je medaljo osvojila na olimpijskih igrah. S 24 zmagami je uvrščena na četrto mesto najuspešnejših tekmovalk v svetovnem pokalu.

Leta 1984 je Bernhard Hugo Goetz ustrelil štiri temnopolte mladeniče na vlaku med Bronxom in središčem New Yorka.

Leta 1986 sta Bojan Križaj in Rok Petrovič na slalomski tekmi za svetovni pokal v Kranjski Gori zasedla prvo in drugo mesto.

Leta 1989 je bil odstavljen romunski diktator Nicolae Ceausescu.

Leta 1989 so se v Berlinu Brandenburška vrata prvič odprla po skoraj 30 letih. S tem se je končala delitev Nemčije na vzhod in zahod.

Leta 1990 je Lech Walesa prisegel kot poljski predsednik.

Leta 1993 je Katja Koren s štartno številko 66 senzacionalno zmagala na superveleslalomski tekmi za svetovni pokal v Flachauu. Osem stotink je zaostala Italijanka Bibiana Perez, tretja pa je bila prva favoritinja Nemka Katja Seizinger. To je bila edina zmaga Mariborčanke v karieri, v kateri je prismučala tudi do slalomskega olimpijskega brona leta 1994 v Lillehammerju.

Leta 1996 je nogometaš Ajaxa Marcio Santos postavil neslavni rekord nizozemskega prvenstva. Brazilski branilec je moral zaradi rdečega kartona nazaj na klop le 17 sekund po vstopu v igro.

Leta 1999 je španska civilna garda v bližini Zaragoze odkrila tovornjak, ki ga je ETA naložila s 750 kilogrami eksploziva.

Leta 2001 se je rodil prvi klonirani hišni ljubljenček, mačka Cc.

Leta 2004 je Tina Maze zmagala na veleslalomski tekmi svetovnega pokala, potem ko je v St. Moritzu ugnala Švedinjo Anjo Paerson. Tretje mesto je osvojila Španka Maria Jose Rienda Conteras. Po prvi vožnji je vodila Paersonova, Mazejeva pa je bila druga.

Leta 2007 je pred državnim zborom prisegel predsednik Danilo Türk, ki je v drugem krogu predsedniških volitev prepričljivo premagal protikandidata Lojzeta Peterleta.

Leta 2009 so športniki leta postali Primož Kozmus, Petra Majdič in nogometna izbrana vrsta.

Leta 2010 je enaka čast pripadla Dejanu Zavcu, Tini Maze ter znova nogometašem.

Leta 2011 je organizacijski odbor za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu divizije I odločil, da bo tekmovanje aprila 2012 potekalo v dvorani Stožice.

Leta 2012 je v državnem zboru prisegel 4. slovenski predsednik republike Borut Pahor. V drugem krogu predsedniških volitev 2. decembra je z dobrimi 67 odstotki glasov porazil protikandidata in takratnega predsednika Danila Türka.