Bil je kadet konjenice in vojak v Indiji. Leta 1898 je napisal roman in postal novinar.

Priključil se je liberalcem, med letoma 1908 in 1919 je bil trgovinski minister, štiri leta pa lord admiralitete. Aktivno je sodeloval v 1. svetovni vojni, v kateri si je zamislil solunsko fronto.

Na začetku štiridesetih let je postal britanski premier, leta 1941 je z ameriškim predsednikom Franklinom D. Rooseveltom podpisal Atlantsko listino. Pomembno je vplival na razplet 2. svetovne vojne. Leta 1944 se je v Moskvi na devetdnevni konferenci sešel z vodjem Sovjetske zveze Josipom Stalinom, da bi govorila o prihodnosti Evrope.

Udeležil se je vseh pomembnih mirovnih konferenc v Casablanci, Kairu, Moskvi, Teheranu in Quebecu. Nekoč je zapisal: "Pogum je tisto, kar potrebuješ, če hočeš vstati in spregovoriti - pa tudi tisto, kar potrebuješ, da se usedeš in poslušaš."

Prve povojne volitve je Churchill izgubil in na oblast je prišla delavska stranka. Naslednjih 6 let je bil vodja opozicije v Spodnjem domu. Njegovo predavanje na Westminster kolidžu v Fultonu, ZDA, kjer je uporabil izraz "železna zavesa", je postalo prerokba, četudi je bil odziv na to predavanje predvsem kritično. Pojem je skoval že nacistični minister za propagando Joseph Goebbels, slaven pa je postal šele, ko ga je začel uporabljati Winston Churchill. Velja za pomembnega vizionarja Evropske unije, ki je zagovarjal jasna pravna pravila med državami Evrope in tako preprečevanje takšnih nepravilnosti, ki bi pomenili svetovni konflikt.

Konzervativna stranka je zopet zmagala leta 1951 in Churchill se je ponovno vselil na Downing Street 10. Vztrajal je na ohranjanju moči svoje države in potegnil mnoge odločne poteze. Tako se je zavzemal za omejitev emigracij Indijcev, gradnjo domov/hiš za prenovo bombardiranih gradenj in si prizadeval nadaljevati trdne odnose z ZDA in tedanjih predsednikom Dwightom Einsenhowerjem. Po Stalinovi smrti je želel vzpostaviti tudi trdnejše odnose s Sovjetsko zvezo, a to ni bilo po volji ZDA. Leta 1953 je bil imenovan za viteza reda Hlačne podveze, dedni plemiški naslov pa je odklonil.

Med mandatom je doživel več srčnih napadov in leta 1955 predčasno odstopil. Nasledil ga je Anthony Eden, tedaj minister za zunanje zadeve. Do smrti, star 90 let, je živel odmaknjeno skupaj z ženo Clementine.

Leta 41 so v Rimu umorili rimskega cesarja Gaja Julija Cezarja Germanika Kaligulo, ki je vladal od leta 37.

Leta 76 se je rodil rimski cesar Hadrijan. Veljal je za velikega reformatorja rimskega cesarstva. Utrdil je meje v Germaniji in Britaniji, zatrl pa je tudi velik upor Judov.

Leta 1556 se je zgodila ena največjih katastrof v zgodovini človeštva. Kitajsko provinco Šensi je prizadel hud potres. V njem naj bi umrlo okoli 850 tisoč ljudi.

Leta 1458 je bil za kralja Češke in Ogrske razglašen Matija I. Korvin, v legendah znan kot kralj Matjaž.

Leta 1705 se je rodil italijanski operni pevec Carlo Broschi, bolj znan kot Farinelli.

Leta 1712 se je rodil Friderik II. Veliki, kralj Prusije, ki je v času svoje 46-letne vladavine Prusijo spremenil v evropsko velesilo.

Leta 1732 se je rodil predhodnik francoske revolucije in dramatik Pierre Auguste Caron de Beaumarchais. Znani sta njegovi komediji Seviljski brivec in Figarova svatba.

Leta 1757 je umrl italijanski kipar Francesco Robba.

Robba je večji del svojega življenja preživel v Ljubljani. Prvič je omenjen leta 1722, ko se je poročil s Terezijo, hčerko ljubljanskega kamnoseka Luke Misleja.

Leta 1727 je v Ljubljani prevzel kamnoseško delavnico in postavil osrednja mestna spomenika v Celovcu (sv. Janez Nepomuk) in Ljubljani, spomenik sv. Trojice, Narcisov vodnjak, kip sv. Janeza Nepomuka na fasadi cerkve sv. Florjana v Ljubljani (1727) ter najbolj znano delo - Vodnjak treh kranjskih rek (Robbov vodnjak).

Leta 1776 se je rodil nemški skladatelj Ernst Theodor Amadeus Hoffmann. Po Hoffmannovih pripovedkah je Jacques Offenbach napisal opero Hoffmannove pripovedke. Zelo je vplival tudi na Balzaca, Poeja in Kafko.

Leta 1848 je James W. Marshall v reki Sacramento našel zlato, kar je povzročilo zlato mrzlico.

Leta 1888 je Jacob L. Wortman patentiral trak za pisalni stroj.

Leta 1896 se je rodil slovenski slikar Anton Gojmir Kos. Bil je najpomembnejši predstavnik monumentalnih kompozicij slovenske zgodovine: Umestitev na Gosposvetskem polju, Boj pri Krškem in prihod Slovencev. Bil je tudi priljubljen portretist, s tihožitji je doživel umetniški vrh; kasneje je v slovensko umetnost vpeljal načela abstraktnega modernizma.

Leta 1920 je umrl italijanski slikar in kipar Amedeo Clemente Modigliani.

Leta 1924 so nekdanjo carsko prestolnico Rusije Petrograd preimenovali v Leningrad. Po propadu komunizma so mestu vrnili prvotno ime Sankt Peterburg.

Leta 1927 je režiser Alfred Hitchcock izdal svoj prvi film The Pleasure Garden.

Leta 1935 je ameriško podjetje Kruger Brewing začelo prodajati prvo pivo v pločevinkah.

Leta 1941 se je rodil ameriški pevec Neil Leslie Diamond.

Leta 1943 sta ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in angleški premier Winston Churchill končala konferenco v Casablanci.

Leta 1943 se je rodila ameriška filmska igralka Sharon Marie Tate, ki so jo 9. avgusta 1969 visoko nosečo umorili Charles Manson in njegovi privrženci.

Leta 1944 je bil Dwight David Einsenhower imenovan za vrhovnega zavezniškega poveljnika sil, namenjenih za izkrcanje v Zahodni Evropi.

Leta 1959 se je rodila ameriška igralka nemškega rodu Nastassja Kinski.

Leta 1958 se je rodil avstrijski smukač Harti Weirather. V svetovnem pokalu je zmagal šestkrat, med drugim tudi v Kitzbühelu. Leta 1982 je v Schladmingu postal tudi svetovni prvak v najhitrejši disciplini alpskega smučanja.

Leta 1972 so na Guamu odkrili japonskega vojaka Šoičija Jokoija, ki se je skrival, ker je menil, da druga svetovna vojna še ni končana.

Leta 1984 so začeli prodajati prve računalnike Apple Macintosh.

Leta 1986 je plovilo Voyager 2 letelo 50.679 milj stran od Urana.

Leta 1986 je umrl ameriški pisatelj in ustanovitelj scientologije L. Ron Hubbard.

Leta 1989 so na električnem stolu v zaporu na Floridi usmrtili serijskega morilca Teda Bundyja.

Leta 1990 je slovenska delegacija protestno zapustila 14. izredni kongres ZKJ.

Leta 1995 je tožilstvo prebralo uvodni govor v obtožbi na procesu proti O. J. Simpsonu, obtoženemu umora.

Leta 1995 so na jubilejnem 200. večnem hokejskem derbiju med Olimpijo in Jesenicami v Tivoliju s 6:2 (0:1, 3:1, 3:0) zmagali Ljubljančani.

Leta 1999 je Jure Košir zadnjič zmagal na slalomu za svetovni pokal. V Kitzbuhelu je bil drugi Didier Plaschy, tretji pa Giorgio Rocca. Za Koširja je bila to druga zmaga v sezoni in tretja v karieri. Po prvi vožnji je bil tretji, na koncu pa je Švicarja Plaschyja premagal za štiri stotinke. Slovenski uspeh so dopolnili Drago Grubelnik na 7., Mitja Valenčič na 11. in Matjaž Vrhovnik na 23. mestu.

Leta 2000 je Slovenija prejela nagrado za reprezentanco, ki je v preteklem letu najbolj napredovala na svetovni lestvici. V njenem imenu jo je na gala prireditvi v Bruslju prevzel tedanji selektor Srečko Katanec.

Leta 2003 je uradno začelo delovati ameriško ministrstvo za nacionalno varnost.

Leta 2003 je umrl italijanski avtomobilski industrialec Gianni Agnelli.

Leta 2004 je Janez Marič na šprinterski biatlonski tekmi za svetovni pokal v Anterselvi osvojil drugo mesto in s tem tretjič v karieri stopil na zmagovalni oder. Marič je brez izgubljenega strela za 21 sekund zaostal le za Rusom Sergejem Čepikovom. Tretji je bil Nemec Ricco Gros.

Leta 2004 je umrl Helmut Newton, rojen Helmut Neustaedter, nemško-avstralski modni fotograf.

Leta 2008 je v 68. letu starosti v bolnišnici v San Diegu umrl priznani glasbeni ustvarjalec John Stewart.

Leta 2011 so nogometaši, trenerji, sodniki in novinarji za najboljšega vratarja v Italiji izbrali Samirja Handanoviča.

Leta 2011 je v samomorilskem napadu na moskovskem letališču Domodedovo umrlo 35 ljudi, 180 pa je bilo ranjenih.