Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili čez zahodni del Sovjetske zveze, vzhodno Evropo, Skandinavijo, Veliko Britanijo in vzhodni del ZDA. Velika območja Ukrajine, Belorusije in Rusije so bila kontaminirana, kar je sprožilo evakuacijo in preselitev približno 300.000 ljudi. Približno 60 odstotkov radioaktivnega prahu se je odložilo v Belorusiji.

Ker so takratne sovjetske oblasti prikrivale podatke, je zelo težko oceniti natančno število žrtev. Zdravnikom je bilo prepovedano navajati "sevanje" kot vzrok smrti na mrliških listih. Vendar pa se večina pričakovanih smrti sploh še ni dogodila, predvsem pri rakavih obolenjih, zato jih bo težko pripisati tej nesreči.

Poročilo Združenih narodov iz leta 2005 navaja 56 neposrednih smrti: 47 delavcev ob nesreči in devet otrok z rakom ščitnice, ocenjeno pa je, da naj bi umrlo do 9.000 ljudi zaradi dolgotrajnih bolezni, povezanih z nesrečo.

O vzroku nesreče obstajata dve nasprotujoči si uradni razlagi. Prva je bila objavljena avgusta 1986 in je okrivila izključno upravljavce v jedrski elektrarni. Druga razlaga, objavljena leta 1991, pa krivdo pripisuje zasnovi reaktorja RBMK, predvsem nadzornim palicam. Nekateri neodvisni strokovnjaki ob tem menijo, da nobena razlaga ni povsem pravilna.

Težave v Černobilu se niso končale z uničenjem reaktorja št. 4. Poškodovani reaktor je bil po katastrofi hermetično zaprt, saj so med mesto nesreče in upravne zgradbe vlili 200 metrov betona.

Ukrajinska vlada pa je zaradi pomanjkanja energije dopustila nadaljnje obratovanje preostalih treh reaktorjev. V reaktorju št. 2 je leta 1991 izbruhnil požar, in ker je bil reaktor preveč poškodovan, so ga zaprli.

Reaktor št. 1 je nehal obratovati novembra 1996 na podlagi sporazuma med ukrajinsko vlado in mednarodno agencijo za jedrsko energijo. Novembra 2000 pa je tedanji ukrajinski predsednik Leonid Kučma na uradni slovesnosti osebno ugasnil reaktor št. 3, s tem pa je obstala celotna černobilska elektrarna.

Leta 121 se je v Španiji rodil Mark Avrelij. Od leta 161 je vladal skupaj z Verom, po njegovi smrti pa je vladal sam.

Leta 1564 je bil v Stradfordu krščen najpomembnejši angleški dramatik William Shakespeare.

Leta 1798 se je rodil Eugene Delacroix, vodilni predstavnik francoske romantike.

Leta 1848 je v Novicah izšla Prešernova Zdravljica, in to šele po tem, ko je bila ukinjena cenzura.

Leta 1865 je ameriška konjenica ujela morilca ameriškega predsednika Lincolna Johna Wilkesa Bootha v nekem skednju v Virginii. Bootha je ubil vojak Boston Corbett.

Leta 1879 se je rodil angleški fizik in Nobelov nagrajenec Owen Willams Richardson.

Leta 1886 se je rodila ameriška pevka bluza Gertrude Pridgett Rainey, bolj znana kot Ma Rainey.

Leta 1893 se je rodil srbski četniški general Dragoljub "Draža" Mihajlović.

Leta 1894 se je rodil Rudolf Hess, eden najtesnejših Hitlerjevih sodelavcev. Na nürnberškem procesu je bil zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov obsojen na dosmrtno ječo. 17. 8. 1987 se je obesil.

Leta 1898 se je rodil španski pisatelj in Nobelov nagrajenec Vicente Aleixandre.

Leta 1899 je v Ljubljani umrl slovenski pesnik Dragotin Kette, star komaj 23 let. Pisal je lirske pesmi, romance in sonete. V obdobju ustvarjanja v Ljubljani je pisal novoromantično poezijo, ki je bila igriva in hudomušna (Ah, zapojte, Na blejskem otoku, Popotnica). Nesrečno se je zaljubil v Angelo Smola, ki je navdihnila njegove najlepše ljubezenske verze. Pisal je tudi kratko impresionistično prozo ter dela za otroke in basni, bodisi v prozi bodisi v verzih, za mladino. Njegova najbolj znana pravljica je Šivilja in škarjice. Po njegovi smrti - umrl je za tuberkulozo, star komaj 23 let - je Kettejeve pesmi uredil Anton Aškerc in jih izdal pod naslovom Poezije.

Leta 1910 je umrl norveški realistični pisatelj Björnstjaerne Björnson. Za svoje delo - najznačilnejše zanj so bile drame - je leta 1903 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1915 je bil podpisan Londonski sporazum. S sporazumom se je Italija zavezala napovedati vojno centralnim silam, v zameno pa bi v primeru zmage pridobila naslednja ozemlja: Trst, Trento, Gorica, Istra, protektorat nad Albanijo, pristanišče Vlorë v Albaniji, Dodekaneški otoki, Zadar, dele Dalmacije, dolino Soče in del nemškega azijskega in afriškega kolonialnega imperija. Pakt je bil razveljavljen z Versajskim sporazumom. Kljub temu je z Rapalsko pogodbo leta 1920 ostalo izven meja matične države približno tretjina slovenskega etničnega ozemlja, celotna Istra, Reka in Zadar z neposrednim zaledjem.

Leta 1925 je Paul von Hindenburg premagal Wilhelma Marxa v drugem krogu predsedniških volitev v Nemčiji. Tako je Hindenburg postal prvi neposredno izvoljeni predsednik nemškega rajha.

Leta 1932 se je rodil angleški kemik in Nobelov nagrajenec Michael Smith.

Leta 1933 se je rodil nemški fizik in Nobelov nagrajenec Arno Allan Penzias.

Leta 1933 je bil ustanovljen gestapo, tajna policija nacistične Nemčije.

Leta 1934 se je rodil ameriški igralec Alan Arkin.

Leta 1937 je petdeset pripadnikov nemške legije Kondor, ki so se med špansko državljansko vojno bojevali na Francovi strani, bombardiralo baskovsko mestece Guernico.

Leta 1941 je Adolf Hitler obiskal Maribor in ukazal, naj z vsemi sredstvi naredijo Štajersko nemško.

Leta 1960 se je rodil angleški glasbenik, član skupine Duran Duran, Roger Taylor.

Leta 1962 je Nasino vesoljsko plovilo Ranger 4 treščilo v Luno.

Leta 1964 je z združitvijo Tanganjike in Zanzibarja nastala republika Tanzanija.

Leta 1969 je umrl Morihei Uešiba, japonski mojster borilnih veščin in ustanovitelj aikida.

Leta 1970 se je rodila ameriška pevka, članica skupine TLC, Tionne Watkins.

Leta 1978 je začela redno obratovati termoelektrarna Šoštanj IV.

Leta 1984 je umrl ameriški džezovski pianist William "Count" Basie.

Leta 1989 je umrla ameriška igralka in komedijantka Lucille Ball. Najbolj je bila znana po vlogi Lucy v nanizanki I love Lucy, v kateri je igrala skupaj z možem Desijem Arnazom.

Leta 1991 je umrl ameriški skladatelj in dirigent, ki je večino svoje glasbe napisal za filme, Carmine Coppola.

Leta 1991 je umrla ameriška igralka Emily McLaughlin.

Leta 1994 so bile prve demokratične volitve v Južni Afriki. Volitev se je udeležilo več kot 22 milijonov Južnoafričanov, med katerimi je velika večina izvolila nasprotnika apartheida Nelsona Mandelo.

Leta 1995 so hokejisti Olimpije Hertza po enajstih letih osvojili naslov državnega prvaka. To je bila deveta zvezdica v zgodovini kluba in prva v samostojni Sloveniji.

Leta 1995 so nogometaši Hrvaške v 4. kvalifikacijski skupini za uvrstitev na evropsko prvenstvo v Angliji v Zagrebu premagali Slovenijo z 2:0 (1:0).

Leta 1998 je na evropskem prvenstvu v gimnastiki v St. Peterburgu Mitja Petkovšek z oceno 9,337 na bradlji osvojil srebrno kolajno. Zmagal je Rus Aleksej Bondarenko (9,525). Tretji je bil Španec Andreu Vivo 9,300.

Leta 2000 je Thomas Stangassinger sporočil, da končuje športno pot. Avstrijec je bil eden najuspešnejših slalomistov v devetdesetih letih.

Leta 2000 je na prijateljski nogometni tekmi Francija v Parizu premagala Slovenijo s 3:2. Varovanci Srečka Katanca so ob polčasu vodili z 2:0.

Leta 2000 so košarkarji Uniona Olimpije na prvi tekmi polfinala slovenske košarkarske lige izgubili s Krko Telekomom s 73:74 (39:43). Novomeščani so dosegli prvo zmago nad Ljubljančani v zgodovini kluba.

Leta 2001 je svetovna organizacija za intelektualno lastnino razglasila 26. april za svetovni dan intelektualne lastnine. Intelektualno lastnino lahko po zakonu zaščitimo na več načinov: z avtorskimi pravicami, s patenti, tovarniškimi zaščitnimi znaki, z industrijskimi oblikovalskimi pravicami in zaupnimi informacijami.

Leta 2002 so slovenski hokejisti na svetovnem prvenstvu na Švedskem dočakali veliki dan in prvi nastop med najboljšimi reprezentancami na svetu. Rusi so jih premagali z 8:1. Prvi gol za rise na SP-jih je dosegel Marcel Rodman v 33. minuti.

Leta 2003 je slovenska teniška reprezentanca na svojem premiernem nastopu v svetovni skupini pokala Fed premagala Argentino s 3:2 in se tako uvrstila med osem najboljših ekip na svetu.

Leta 2005 je Sirija po 29-letni okupaciji juga Libanona umaknila 14.000 svojih vojakov s tega območja.

Leta 2013 je judoist Rok Drakšič v kategoriji do 73 kilogramov osvojil naslov evropskega prvaka.