rodu, Albert Einstein, objavil svojo znamenito enačbo E = mc2.

Einstein se je rodil 14. marca 1879 v Ulmu, kot sin judovskih priseljencev. Njegov oče Herman Einstein je bil trgovec, mati Paulina pa je bila hči premožnejšega žitnega trgovca.

Einstein je hodil v katoliško osnovno šolo. Na materino vztrajanje se je učil igrati violino. Pri petih letih mu je oče pokazal žepni kompas. Mali Albert je ugotovil, da nekaj v praznem prostoru deluje na iglo. To izkušnjo je opisal kot največje razodetje v svojem življenju.

Veljal je za učenca, ki je težko dojemal snov; matematiko se je začel učiti pri približno dvanajstih letih. Albert je začel zelo pozno govoriti in je izrečeno tiho ponavljal, dokler ni bil star sedem let. Od vsega začetka pa je govoril v stavkih. V srednji šoli, ki jo je obiskoval v Münchnu, se je učil le tisto, kar ga je zanimalo. Najraje je imel matematiko in naravoslovje – pri predmetih se je tudi odlikoval. Dober je bil tudi v latinščini.

Leta 1894 se je družina zaradi slabega poslovanja očetove elektrotehniške trgovine preselila v Pavio. Albert je ostal v Münchnu, kjer je živel v malem podnajemniškem stanovanju, da bi končal zadnji letnik gimnazije in maturiral. Ker je bil eden od profesorjev do njega zelo neprijazen, si je pridobil zdravniško spričevalo, izstopil iz šole in jo zapustil. Še pred koncem šolskega leta je odpotoval k staršema v Pavio, ne da bi maturiral, in se odpovedal nemškemu državljanstvu.

Zadnji letnik srednje šole je leta 1896 končal v kantonski srednji šoli v Aarauu. Brez sprejemnega izpita se je vpisal na pedagoško smer Politehnike v Zuerichu in začel študirati matematiko in fiziko.

Leta 1898 je spoznal prijateljico Nikole Tesle Milevo Marić, s katero se je srečeval. Plod te zveze je bila nezakonska hčerka Lieserl, ki se je rodila leta 1902. Za njo je potem izginila vsakršna sled. Leta 1900 je diplomiral, leto kasneje pa je dobil švicarsko državljanstvo.

Leta 1905 je Einstein postavil domnevo, da je svetloba sestavljena iz majhnih delcev, svetlobnih kvantov. V svoji drugi objavi je razložil Brownovo gibanje kot statistično gibanje delcev. V tretjem delu je razvil teorijo relativnosti in enačbo E = mc2.

Kasneje je pred nacizmom pobegnil v ZDA. Umrl je 17. aprila 1955 v Princetonu v ameriški zvezni državi New Jersey.

Leta 1248 je umrl portugalski kralj Sancho II.

Leta 1493 se je Krištof Kolumb odpravil iz Novega sveta nazaj v Evropo.

Leta 1643 se je rodil angleški fizik, matematik in astronom Isaac Newton, ki je odkril zakon gravitacije, s katerim je pojasnil gibanje planetov in Lune.

Leta 1717 so Nizozemska, Anglija in Francija podpisale trojno zvezo.

Leta 1762 je Anglija objavila vojno napoved Španiji in Neaplju.

Leta 1785 se je rodil nemški filolog in književnik Jacob Ludwig Karl Grimm. Z bratom sta zapisala čudovite zgodbe in pravljice. Z nemško slovnico je postavil temelje nemškemu jezikoslovju in narodopisju.

Leta 1797 je zadonelo oznanilo o rojstvu prvega slovenskega časnika Ljubljanske novice. Izdal ga je Valentin Vodnik.

Leta 1809 se je rodil francoski učitelj slepih Louis Braille, ki je bil slep od tretjega leta starosti. Za potrebe slepih je razvil posebno pisavo z izboklinami, ki jo slepi berejo z otipom.

Leta 1813 se je rodil avstrijski politik Aleksander Bach. Bil je glavni predstavnik avstrijskega absolutizma in centralizma. Čas njegove politične dejavnosti je znan kot Bachov absolutizem.

Leta 1831 je umrl ameriški predsednik James Monroe.

Leta 1834 se je rodil slovenski politik, pisatelj in zdravnik Josip Vošnjak.

Leta 1847 je Samuel Colt prodal svoj prvi revolver vladi ZDA.

Leta 1872 se je rodil eden največjih impresionističnih slikarjev Matija Jama. Posvetil se je zlasti krajinarstvu.

Leta 1885 je zdravnik William W. Grant izvedel prvo uspešno operacijo slepiča. Operiral je Mary Gartside in ji odstranil slepič.

Leta 1890 se je rodil srbski slikar, novinar in politik Moša Pijade.

Leta 1891 se je rodil slovenski pisatelj Anton Leskovec. Njegova dela so Jurij Plevnar, Dva bregova, Kraljična Haris, Slovenska komedija ...

Leta 1896 je bil Utah sprejet v ZDA kot 46. država.

Leta 1900 se je rodil ameriški ornitolog James Bond.

Leta 1906 je belgijska policija prepovedala nastop plesalki Isadori Duncan.

Leta 1920 se je rodil direktor ameriške obveščevalne službe Cia William Colby.

Leta 1932 so v Indiji aretirali Mahathmo Gandhija, Kongresno stranko pa prepovedali.

Leta 1941 je umrl francoski filozof Henri-Louis Bergson, ki je leta 1927 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1944 je bil v Semiču prvi kongres slovenskih kulturnih delavcev partizanov.

Leta 1944 se je začel zavezniški napad na Monte Cassino.

Leta 1945 je bila v bombnem napadu porušena ptujska minoritska cerkev.

Leta 1948 je Burma postala neodvisna država.

Leta 1956 se je rodil slovenski pevec romskega rodu Oto Pestner.

Leta 1958 je Sputnik 1, prvi umetni satelit, zgorel v ozračju.

Leta 1959 je Luna 1 postalo prvo vesoljsko plovilo, ki je priletelo v bližino Meseca.

Leta 1960 so ustanovili evropsko združenje za svobodno trgovino Efta. Sporazum o Efti so podpisale Avstrija, Danska, Norveška, Portugalska, Švedska, Švica in Velika Britanija.

Leta 1960 se je v avtomobilski nesreči smrtno ponesrečil francoski pisatelj Albert Camus. Njegova pomembnejša dela so Tujec, Kuga, Padec ter Izgnanstvo in kraljestvo. Leta 1957 je prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1960 se je v Decaturju v ameriški zvezni državi Georgia rodil Michael Stipe, nekdanji pevec skupine R. E. M. Znan je po svojih kompleksnih, nadrealističnih besedilih, pa tudi po glasnem družbenem in političnem aktivizmu. Stipe in skupina R. E. M., ki je razpadla septembra leta 2011 po treh desetletjih delovanja, veljajo za pionirje alternativnega rocka, navdihnili so več skupin in glasbenikov alternativnega glasbenega prizorišča 90. let prejšnjega stoletja. R. E. M. so bili ena najbolj priljubljenih glasbenih skupin sodobnega časa s 40 milijoni prodanih plošč po vsem svetu.

Leta 1961 je umrl avstrijski fizik in Nobelov nagrajenec Erwin Schrödinger.

Leta 1962 so v New Yorku predstavili prvi vlak, ki ni potreboval človeškega upravljanja.

Leta 1965 se je rodila angleška igralka Julia Ormond.

Leta 1965 je umrl angleško-ameriški pesnik, dramatik in esejist Thomas Stearns Eliot. Leta 1948 je dobil Nobelovo nagrado.

Leta 1967 je v Šanghaju s krvavim obračunom vojske z revizionisti kitajska kulturna revolucija dosegla višek.

Leta 1967 se je v prometni nesreči pri Sremski Mitrovici smrtno ponesrečil slovenski politik Boris Kraigher.

Leta 1978 si je Augusto Pinochet v Čilu s plebiscitom utrdil oblast.

Leta 1987 je bil Primož Ulaga najboljši na tekmi svetovnega pokala v Innsbrucku. Ulaga je skupno slavil na devetih tekmah v smučarskih skokih, vendar je bila to edina zmaga na prestižni novoletni turneji.

Leta 1990 je v Pakistanu potniški vlak trčil v tovorni vlak. Umrlo je več kot 300 ljudi.

Leta 1993 so se začeli boji za osamosvojitev gruzijske avtonomne pokrajine Abhazija.

Leta 1997 je Primož Peterka na tekmi za svetovni pokal v Innsbrucku, tretji postaji novoletne turneje, osvojil 2. mesto. Po prvi seriji je s 118,5 metra vodil, v drugi pa je skočil 111 metrov in zaostal le Japoncem Kazujošijem Funakijem. Tretji je bil Finec Ari Pekka Nikkola.

Leta 1997 je Švedinja Pernilla Wiberg dobila slalom za zlato lisico na Mariborskem Pohorju. Urška Hrovat je z zaostankom 77 stotink sekunde zasedla 2. mesto. S 3. mestom je svoj največji uspeh dosegla Italijanka Lara Magoni. Nataša Bokal je končala na 12. mestu. Hrovatova je bila najboljša v kombinaciji veleslaloma in slaloma, zato je postala dobitnica letošnje zlate lisice.

Leta 1998 je v Alžiriji v pokolu umrlo 170 prebivalcev treh vasi.

Leta 1999 so oboroženi neznanci začeli streljati po šiitih, ki so se zbrali na obredu v mošeji v Islamabadu. Ubili so 16 ljudi, 25 pa so jih ranili.

Leta 1999 so prvič javno predstavili novo skupno evropsko valuto evro, ki je 1. 1. 2002 zamenjala državne valute v 12 državah evroobmočja.

Leta 2002 je Sonja Nef prepričljivo dobila veleslalom za svetovni pokal v Mariboru. Svetovna prvakinja je z najboljšima časoma na obeh progah za več kot sekundo in pol premagala Tino Maze. Črnjanka se je prvič v karieri povzpela na zmagovalni oder. Mazejeva je za 11 stotink prehitela tretjeuvrščeno Stino Hofgard Nilsen.

Leta 2004 je Mihail Sakašvili postal predsednik Gruzije.

Leta 2004 je umrl angleški filmski režiser Brian Gibson.

Leta 2004 je Nasin robot Mars Rover Spirit pristal na rdečem planetu.

Leta 2004 je Peter Žonta zmagal na tretji tekmi novoletne skakalne turneje v Innsbrucku. To je bila njegova do zdaj edina zmaga v karieri. Ljubljančan je uspeha kariere dosegel z daleč najdaljšim skokom druge serije (128.5 m), potem ko je bil po prvi osmi. Norvežan Sigurd Pettersen je dobil preostale tri tekme novoletne turneje.

Leta 2005 je na predsedniških volitvah na Hrvaškem zmagal Stipe Mesič.

Leta 2005 je direktor nordijskih reprezentanc Smučarske zveze Slovenije Primož Ulaga po tekmi novoletne skakalne turneje v Innsbrucku odslovil glavnega trenerja skakalcev Matjaža Zupana in njegovega pomočnika Gorana Janusa. Kasneje so na odboru za skoke to odločitev preklicali. Zupan je ostal trener in skakalci so začeli dosegati odlične rezultate. Sredi februarja je Rok Benkovič postal svetovni prvak v Oberstdorfu.

Leta 2008 so zaradi močnega vetra morali odpovedati tretjo tekmo novoletne turneje, potem ko je v Innsbrucku pihal premočan veter. To je bila prva odpovedana tekma v 56-letni zgodovini turneje štirih skakalnic oziroma po 222 izpeljanih tekmah.

Leta 2009 je Petra Majdič tretjo izvedbo novoletne turneje v smučarskih tekih končala na tretjem mestu.