Minatti se je rodil 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah, pri petih letih pa se je družina preselila v Slovenj Gradec in pri desetih v Ljubljano. Po maturi je začel študirati medicino, vendar je študij med vojno opustil in odšel v partizane; po vojni študija medicine ni nadaljeval. Vpisal se je na slavistiko in leta 1952 diplomiral na Univerzi v Ljubljani na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1947 je bil urednik Mladinske knjige, kjer je deloval do upokojitve leta 1984. Od leta 1991 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Njegova lirika je predvsem osebna, razpoloženjska in čustvena, slog impresionističen, novoromantičen, usmerja pa se tudi k ekspresionizmu. Kritiki so mu sprva očitali premajhno borbenost, kajti za takratni vojni čas so bile značilne udarnejše pesmi, njegove pesmi pa so bile sprva pogosto otožne, opisovale so tesnobo, samoto, dvom, negotovost, melanholičnost, pesimizem.

V svoji prvi zbirki S poti je Minatti povezal kolektivno izkušnjo partizanskega boja z izrazito intimistično liriko, polno groze nad krutim časom, ki je značilna tudi za poznejše zbirke. Šele pozneje je začel ustvarjati bolj intimistično liriko ter tako poleg pesnjenja o družbi ter poeziji opeval tudi ljubezen in naravo.

Napisal je nekaj pesmi za otroke, znan pa je tudi po številnih prevodih. Prevajal je iz češčine, turščine, albanščine, ruščine in francoščine. Tudi Minattijeva dela so prevedena v tuje jezike. Med številnimi priznanji in nagradami je prejel tudi Prešernovo nagrado za zbirko Prisluškujem tišini v sebi leta 1985.

Leta 1672 se je v Moskvi rodil ruski car Peter I. Veliki (Peter I. Aleksejevič).

Leta 1768 se je rodil ameriški pridelovalec bombaža Samuel Slater. Slater je ustanovil predelovalno industrijo bombaža v ZDA.

Leta 1815 se je končal dunajski kongres, na katerem so se zbrali zmagovalci vojne proti Napoleonu.

Leta 1843 se je rodila avstrijska mirovnica in Nobelovka leta 1905 Bertha Sophie Felicitas von Suttner. Suttnerjeva je bila prva ženska, ki je postala Nobelova nagrajenka.

Leta 1870 je umrl utemeljitelj in glavni predstavnik angleškega realističnega, socialnokritičnega romana Charles John Huffam Dickens. Na stvaren, realističen in humoren način je opisoval razmere svoje dobe, še posebej nižjih slojev. Njegova najpomembnejša dela so David Copperfield, Oliver Twist, Nicholas Nickleby in Pusta hiša.

Leta 1891 se je rodil ameriški skladatelj in pesnik Cole Porter.

Leta 1910 se je v Trstu rodil slovenski revolucionar Tone Tomšič. Po okupaciji Slovenije je postal organizacijski sekretar CK-ja KPS-ja in bil med najpomembnejšimi voditelji odpora. Decembra leta 1941 ga je skupaj z ženo Vido Tomšič, tudi ilegalno aktivistko, aretirala italijanska policija. Zasliševali in mučili so ga italijanski in nemški okupacijski organi v Ljubljani in v Begunjah, 16. maja 1942 je bil pred italijanskim vojaškim sodiščem obsojen na smrt in 21. maja ustreljen v Gramozni jami v Ljubljani. Za narodnega heroja Jugoslavije je bil razglašen 25. oktobra 1943.

Leta 1934 se je v risanki Pametna majhna kokoška prvič pojavil Jaka Racman.

Leta 1959 so Američani splovili podmornico USS George Washington. To je bila prva podmornica z balističnimi izstrelki.

Leta 1961 se je rodil ameriški filmski igralec Michael J. Fox.

Leta 1963 se je v Owensboru v Kentuckyju rodil ameriški filmski igralec Johnny Depp.

Leta 1969 je Brian Jones oznanil, da zapušča skupino The Rolling Stones. Kot razlog je navedel nestrinjanje z glasbenimi smernicami v skupini.

Leta 1970 je univerza Princeton zaradi glasbenih dosežkov Bobu Dylanu podelila častni doktorat.

Leta 1988 se je rodila plavalka Sara Isakovič, ki je na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008 osvojila srebro na 200 m prosto. To je bila prva plavalna olimpijska kolajna za Slovenijo.

Leta 1994 je v Haagu umrl nizozemski ekonomist in Nobelov nagrajenec za ekonomijo iz leta 1969 Jan Tinbergen.

Leta 1999 sta ZR Jugoslavija in NATO podpisala mirovni sporazum za Kosovo.

Leta 1999 je v tekmi 2. kvalifikacijske skupine za nastop na evropskem nogometnem prvenstvu leta 2000 Slovenija v Tirani premagala Albanijo z 1:0.

Leta 2001 je ženski finale turnirja za grand slam v Parizu postregel s pravo dramo. Jennifer Capriati je z 1:6, 6:4 in 12:10 izločila Kim Clijsters.

Leta 2002 je Albert Costa dosegel največji uspeh v karieri. V finalu OP Francije v Parizu je Costa je v finalu Roland Garrosa premagal rojaka Juana Carlosa Ferrera, enajstega nosilca, s 6:1, 6:0, 4:6 in 6:3.

Leta 2003 je brazilski nogometaš Cafu podpisal dveletno pogodbo z Milanom. Kapetan brazilske nogometne reprezentance je prišel iz Rome, kjer je igral od leta 1997 naprej.

Leta 2006 se je s tekmo med Nemčijo in Kostariko začelo 17. svetovno prvenstvo v nogometu. Nemci so v Muenchnu slavili s 4:2.

Leta 2011 je v 64. letu starosti umrl nekdanji nogometni as Josip Katalinski, ki je za Jugoslavijo v 70. letih odigral 41 tekem in dosegel deset golov. Največji pečat je priljubljeni Sarajevčan "Škija" pustil na reprezentančni tekmi s Španijo 13. februarja leta 1974 v Frankfurtu, ko je v 14. minuti dosegel edini in zmagoviti gol, ki je Jugoslavijo popeljal na svetovno prvenstvo v Nemčijo leta 1974.

Leta 2012 je v 89. letu starosti umrl slovenski pesnik Ivan Minatti. Sodi v pesniško generacijo, ki je začela pisati med vojno in nato nadaljevala po njej. Pesmi Ivana Minattija so predvsem intimistične, večinoma govorijo o odtujenem človeku, ki se zateka v naravo. Ena njegovih najbolj poznanih pesmi pa je Nekoga moraš imeti rad.

Leta 2012 je Marija Šarapova je v precej enostranskem finalu Pariza premagala Saro Errani (6:3, 6:2) in postala šele šesta igralka, ki je v odprti eri tenisa osvojila vse turnirje za grand slam.

Leta 2013 je umrl škotski pisatelj Iain Banks, znan predvsem po romanih The Wasp Factory, The Crow Road in Complicity. Leta 2008 je časnik The Times Banksa, ki je pod imenom Iain M. Banks pisal tudi znanstvenofantastične knjige, uvrstil med 50 najboljših britanskih avtorjev po letu 1945.

Leta 2013 je nekdanji uslužbenec CIE, 29-letni Edward Snowden, časopisu Guardian javil, da je on tisti, ki je javnosti razkril skrivni nadzor nad telefonskimi in spletnimi podatki, ki ga je izvajala ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA). Snowden je ob razkritju dejal, da ima "dolžnost, da pomaga zatiranim ljudem" in povedal, da je imel na svojem delovnem mestu v svetovalnem podjetju Booz Allen Hamilton dostop do dobesedno vseh podatkov o vseh ljudeh v ZDA.