Za pogajalci na podnebnem vrhu Združenih narodov v Bakuju (COP29), ki bi se moral uradno končati v petek, je neprespana noč. Medtem ko se je prizorišče konference na športnem stadionu danes močno izpraznilo, imajo delegati v pogajalskih sobah nov krog pogajanj in usklajevanj.

Petkova objava drugega osnutka sklepnih dokumentov je naletela na niz izrazov razočaranja držav v razvoju in okoljevarstvenih organizacij. Države v razvoju ne privolijo, kot pravijo, v premajhen dvig zavez bogatih držav za financiranje podnebnih ukrepov v revnejših državah z dosedanjih 100 milijard na 250 milijard dolarjev do leta 2035.

"Popolnoma nesprejemljiv in neustrezen" predlog

"Sramotno je predlagati takšna besedila," je izid komentirala podnebna odposlanka za Marshallove otoke Tina Stege. Razočaranje so izrazili tudi v Zavezništvu majhnih otoških držav (AOSIS). "Ne morejo pričakovati, da bomo privolili v besedilo, ki kaže takšen prezir do naših ranljivih ljudi. Ne bo nas pomiril slab placebo cilj," so zapisali v sporočilu za javnost.

Predsednik afriške skupine pogajalcev, še enega vplivnega pogajalskega bloka držav, ki jih ogrožajo posledice podnebnih sprememb, Ali Mohamed pa je predlog označil za "popolnoma nesprejemljiv in neustrezen". Kot je ocenil, bo vodil v "izgubo življenj v Afriki in po svetu ter ogrozil prihodnost sveta".

Proti predlogu finančnega dogovora so v petek zvečer na prizorišču COP29 protestirali tudi podnebni aktivisti, ki so v tišini korakali z visoko prekrižanimi rokami.

Danes se je odzvala tudi podnebna aktivistka Greta Thunberg, ki je na omrežju X zapisala, da je trenutni osnutek "popolna katastrofa". "Toda tudi če so naša pričakovanja skoraj neobstoječa, se ne smemo nikoli zalotiti, da bi se na te nenehne izdaje odzvali kakor koli drugače kot z besom," je bila kritična.

300 namesto 1300 milijard

Da številka 250 milijard dolarjev "ni dovolj pravična in ambiciozna", je v petek priznalo tudi azerbajdžansko predsedstvo in države pozvalo, naj si v zadnjih urah konference prizadevajo za višji končni cilj.

Po neuradnih informacijah naj bi bil trenutno na mizah pogajalcev predlog o 300 milijardah dolarjev finančne pomoči za države v razvoju. Tej številki naj bi v zakulisnih razpravah nasprotovale Japonska, Švica, Nova Zelandija in ZDA.

Od evropskih držav pa je zadržanost do ambicioznejših številk zaznati pri Nemčiji, ki je v Bakuju ves čas poudarjala, da stroškov finančne pomoči državam v razvoju bogate države ne morejo kriti same, svojo vlogo pa bi morala odigrati tudi druga finančna orodja.

Države v razvoju, vključno s Kitajsko, pozivajo k od 500 milijard do 1300 milijard dolarjev pomoči na leto.