Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ne le odločno in očitno preglasni zvoki iz zvočnikov ali strojev, ki poškodujejo slušne organe, tudi manj glasen tudi vsakodnevni hrup s cest, železnic in gradbišč lahko človekovemu telesu povzroča velike zdravstvene težave: od infarktov, možganskih kapi, hormonskih neravnovesij in psihičnih stisk, pa vse do težav v razvoju govora, poškodb sluha in razvoju agresivnosti pri otrocih.
Dokazano je, da imajo otroci, ki živijo v hrupu, bistveno večje težave z učenjem branja: težko se naučijo brati in težko berejo
Hrup, čeprav se nam zdi, da ga skorajda preslišimo in da na nas nima vpliva, na telo deluje stresno. Med bolj znanima in dokazanima sta zagotovo povišan srčni utrip in srčni tlak, predvsem njegova zgornja, sistolična vrednost, saj se telo na hrup odzove kot na nevarnost, uničujoči sta nespečnost in nenaspanost. Ob tem pa dr. Sonja Jeram, ki vplive hrupa na zdravje preučuje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, dodaja, da pred škodljivimi vplivi hrupa nikakor niso varni niti tisti, ki menijo, da so nanj imuni, da ga ne zaznajo in da se naspijo v še tako hrupnem okolju: “Pri ljudeh, ki imajo občutek, da so se kljub hrupu dobro naspali, meritve aparatur kažejo, da njihov spanec ni bil dovolj kakovosten, da bi se telo dobro regeneriralo po vsakodnevnih obveznostih.”
“Dokazano je, da imajo otroci, ki živijo v hrupu, bistveno večje težave z učenjem branja: težko se naučijo brati in težko berejo. To je le ena od posledic: hrup poleg nezbranosti lahko povzroča še nemir, živčnost, neprespanost, celo agresivnost. Zato mislim, da je vpliv hrupa na šolajoče se otroke, na vse izgubljene priložnosti, da ne rečem izgubljene kariere ena od najbolj katastrofalnih posledic vplivov hrupa.” – dr. Metoda Dodič Fikfak
Bolezni srca in ožilja, tudi s tako drastičnimi posledicami, kot sta srčna in možganska kap, vpliv na zbranost, nemir, razdraženost, agresivnost, so med znanstveno dokazanimi posledicami življenja v hrupu. Dolgotrajno bivanje v prehrupnem okolju pa, kot kaže, vpliva celo na bolezni, ki jih na prvi pogled nikakor ne bi povezali s hrupom: raka spodnjega dela prebavil, motnje celotne prebave in delovanje želodca, na razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in na težave v delovanju hormonskega sistema, vpliva lahko tudi na pogostejše pojave infekcijskih bolezni ter na delovanje vitalnih organov in sistemov v celoti.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Ne le odločno in očitno preglasni zvoki iz zvočnikov ali strojev, ki poškodujejo slušne organe, tudi manj glasen tudi vsakodnevni hrup s cest, železnic in gradbišč lahko človekovemu telesu povzroča velike zdravstvene težave: od infarktov, možganskih kapi, hormonskih neravnovesij in psihičnih stisk, pa vse do težav v razvoju govora, poškodb sluha in razvoju agresivnosti pri otrocih.
Dokazano je, da imajo otroci, ki živijo v hrupu, bistveno večje težave z učenjem branja: težko se naučijo brati in težko berejo
Hrup, čeprav se nam zdi, da ga skorajda preslišimo in da na nas nima vpliva, na telo deluje stresno. Med bolj znanima in dokazanima sta zagotovo povišan srčni utrip in srčni tlak, predvsem njegova zgornja, sistolična vrednost, saj se telo na hrup odzove kot na nevarnost, uničujoči sta nespečnost in nenaspanost. Ob tem pa dr. Sonja Jeram, ki vplive hrupa na zdravje preučuje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, dodaja, da pred škodljivimi vplivi hrupa nikakor niso varni niti tisti, ki menijo, da so nanj imuni, da ga ne zaznajo in da se naspijo v še tako hrupnem okolju: “Pri ljudeh, ki imajo občutek, da so se kljub hrupu dobro naspali, meritve aparatur kažejo, da njihov spanec ni bil dovolj kakovosten, da bi se telo dobro regeneriralo po vsakodnevnih obveznostih.”
“Dokazano je, da imajo otroci, ki živijo v hrupu, bistveno večje težave z učenjem branja: težko se naučijo brati in težko berejo. To je le ena od posledic: hrup poleg nezbranosti lahko povzroča še nemir, živčnost, neprespanost, celo agresivnost. Zato mislim, da je vpliv hrupa na šolajoče se otroke, na vse izgubljene priložnosti, da ne rečem izgubljene kariere ena od najbolj katastrofalnih posledic vplivov hrupa.” – dr. Metoda Dodič Fikfak
Bolezni srca in ožilja, tudi s tako drastičnimi posledicami, kot sta srčna in možganska kap, vpliv na zbranost, nemir, razdraženost, agresivnost, so med znanstveno dokazanimi posledicami življenja v hrupu. Dolgotrajno bivanje v prehrupnem okolju pa, kot kaže, vpliva celo na bolezni, ki jih na prvi pogled nikakor ne bi povezali s hrupom: raka spodnjega dela prebavil, motnje celotne prebave in delovanje želodca, na razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in na težave v delovanju hormonskega sistema, vpliva lahko tudi na pogostejše pojave infekcijskih bolezni ter na delovanje vitalnih organov in sistemov v celoti.
Na zdravljenje po hudi poškodbi zaradi skoka v vodo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča največkrat sprejmejo fante, stare od 14 do 24 let. Med njimi se je pred dvema letoma znašel tudi takrat še ne polnoletni dijak piranske gimnazije, Nick Špoljar.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi raka dojke leta 2011 umrlo približno 450 000 žensk po svetu. Odstotek žensk, ki po zdravljenju uspešno okrevajo, se sicer iz leta v leto v povečuje, še vedno pa veliko težavo predstavlja kemoterapija, ki lahko z negativnimi stranskimi posledicami poslabša zdravje pacientk. Kdaj je kemoterapija po operativnem posegu nujna in kdaj ne, danes že lahko ugotavljajo s pomočjo posebnih genetskih testov, s katerimi so po svetu svetovali že več deset tisoč ženskam in marsikateri tako prihranili kemoterapijo.
Prepričanje, da je izgubljanje las in strah pred plešavostjo le moška domena, je zmotno. Več kot 40 odstotkov tistih, ki jih pesti izgubljanje las, je namreč žensk. In če je plešavost za moške družbeno bolj sprejemljiva, lahko ženske precej bolj zaznamuje, nekatere izgubo las enačijo celo z izgubo roke ali noge. Kako ravnati, ko opazimo, da nam očitneje izpadajo lasje, kakšno vlogo igrajo pri ženskah hormoni in ali sploh obstaja učinkovita metoda, kako pridobiti nazaj izgubljene lase, raziskujemo v Ambulanti 202.
Koprivnica ali urtikarija je pogosta bolezen, prizadene okoli 25 odstotkov ljudi. Kronična oblika je redkejša, traja dlje kot šest tednov in pogosto zelo slabo vpliva na kakovost življenja bolnika. Rdeče in otekle lise, podobne spremembam, ki nastanejo, ko nas opeče kopriva, je še posebej v poletnih dneh težko prikriti, spremljata pa jih srbenje ali neprijeten pekoč občutek.
O večopravilnosti poslušamo skoraj vsak dan. Vsi smo preobremenjeni in to se lahko s časom pokaže v kakovosti opravljenih nalog in – kar je še pomembneje – v kakovosti našega življenja. Številne nedavne znanstvene študije kažejo na to, da je večopravilnost škodljiva. Medtem ko hkrati opravljamo več nalog, naj bi se zmanjševali naša pozornost in učinkovitost, po nekaterih virih naj bi se ob opravljanju več stvari hkrati znižal inteligenčni kvocient, večopravilnost pa naj bi celo škodila našim možganom. Koliko je resnice v tem in ali lahko večopravilnost škodi našim možganom? Dr. Simon Brezovar, psiholog na Nevrološki kliniki v Ljubljani, dr. Paul Jimenez, psiholog, profesor na graški univerzi v Avstriji.
Predstavljajte si delec, ki je več kot 50.000-krat manjši od debeline našega lasu. V primerjavi s teniško žogico je tako majhen, kot je teniška žogica majhna v razmerju do Zemlje. Nanodelci niso iznajdba sodobnega sveta, je pa nova njihova povečana koncentracija v okolju.
Strah pred zobozdravnikom poznajo prav vse generacije, pogosto ga starši nehote pomagajo ustvarjati pri otrocih in se ga ne znajo znebiti tudi v odrasli dobi, čeprav vedo, da je zdravje v ustni votlini še kako pomembno za zdravje celotnega telesa.
Možganska kap se je v svetu zavihtela na drugo mesto med vzroki za umrljivost, postaja tudi vodilni vzrok telesne in kognitivne oviranosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi lahko v Sloveniji zmanjšali umrljivost zaradi možganske kapi vsaj za tretjino, če bi karseda hitro ukrepali. Prav zato so v državi zagnali projekt Telekap.
Kam in kako z ostanki živil, ki ste jih odstranili iz tovarniškega pakiranja oziroma embalaže? In zakaj ni primerno zavijati ribe v alu-folijo? Preverjamo v tokratni ambulanti 202.
Kam in kako z ostanki živil, ki ste jih odstranili iz tovarniškega pakiranja oziroma embalaže? In zakaj ni primerno zavijati ribe v alu-folijo? Preverjamo v tokratni ambulanti 202.
Mikrosporija ali ‘mačja bolezen’, ki se intenzivneje širi prav v spomladanskih mesecih, je sicer ne zelo nevarna, a trdovratna glivična okužba, ki se je je res težko znebiti. Ker pri majhnih otrocih lahko zahteva tudi bolnišnično zdravljenje, predvsem pa nekajtedensko izolacijo od drugih otrok, je naporna za vso družino.
Stres je pri šolarjih in dijakih prav tako prisoten kot v odrasli populaciji. A ga zaradi vse večje želje, da bi bili otroci kar se da uspešni, pogosto ne prepoznamo pravočasno, ali pa ga s prevelikimi pričakovanji le povečujemo. Kako lahko otrokom pomagamo iz njegovega primeža sta v Ambulanti 202 svetovali dr. Helena Jeriček Klanšček in mag. Maja Bajt z NIJZ.
Že Hipokrat je opisal uporabo sončne svetlobe za zdravljenje različnih tegob. Z razvojem tehnologije jo leta 2015, v mednarodnem letu svetlobe, uporabljamo za učinkovito, neinvazivno in cenovno ugodno podporno ali samostojno terapijo na različnih področjih medicine.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je skupaj z Inštitutom Andrej Marušič Univerze na Primorskem, Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora in Nacionalnim združenjem za kakovost življenja Ozara Slovenija začel projekt »Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom«, krajše MOČ.
Čeprav se pojavlja pri skoraj desetini žensk v rodnem obdobju in je v tem obdobju pogostejša od raka dojka ali sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici, širi po trebušni votlini in drugih organih, neznanka tudi za mnoge ginekologe. Zato so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v kateri bodo lahko bolezen obravnavali interdisciplinarno, skupaj z urologi in kirurgi.
Rojstvo otroka s posebnimi potrebami, sploh takimi, ki so opazne že v trenutku rojstva kot je to Downov sindrom, so za starše in njihove bližnje praviloma velik šok. Za zdravstveno podporo otroku je dobro poskrbljeno, s celotno družino, ki se ji življenje popolnoma spremeni, pa se ne ukvarja nihče.
Vsaka medicinska obravnava bolnika izpostavi ne le delovanju aktivnih ukrepov zdravljenja, temveč tudi psihosocialnemu kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Ni vse torej le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se zaveda, da jo je prejel. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih, kot so na primer motnje čustvovanja ali bolečina, preverjeno velik.
Vsaka medicinska obravnava bolnika izpostavi ne le delovanju aktivnih ukrepov zdravljenja, temveč tudi psihosocialnemu kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Ni vse torej le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se zaveda, da jo je prejel. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih, kot so na primer motnje čustvovanja ali bolečina, preverjeno velik.
Ali vse večje navdušenje nad brezglutensko, paleo in prehrano s čim manj ogljikovih hidratov tudi v praksi dokazuje, da je naša prehranska piramida, ki že desetletja temelji na žitaricah in škrobnih živilih, v resnici povsem napačna? Je izločitev glutenskih žit iz prehrane v resnici dobrodejna in telo razbremeni, ali mu na daljši rok povzroča škodo?
Vzroki za bolezen niso popolnoma jasni, pot do diagnoze je zaradi raznolike simptomatike pogosto dolgotrajna. Nenehna utrujenost, mišične bolečine, motnje spomina so le nekatere od številnih težav, ki pestijo bolnike. Najpogosteje prizadene ženske med 20. in 50. letom starosti.
Neveljaven email naslov