V osemdesetih je Vitara, tudi s svojim imenom, spadala zraven k prvim prostočasnim aktivnostim mladih in uspešnih, v Sloveniji pa je pomagala vzdrževati marsikatero odročno kmetijo in omogočala opravljati poklic kakšnemu veterinarju ali gozdarju. Povedano drugače; če je pred recimo dvajsetimi leti kdo omenil Suzuki, so prisotni pomislili na Vitaro. Janez Martinčič se je poglobil tudi v motorje BMWja.

Suzuki je na slovenskem s približno enim odstotkom trga morebiti palček, a na globalnem trgu s to samosvojo znamko ni nobene šale. S tremi milijoni izdelanih vozil letno so deveti največji svetovni proizvajalec in tudi v Evropi se številke prodanih Suzukijev po nekaj letih spet dvigujejo. Ko smo omenili samosvojost in vsaj delno neodvisnost od svetovnih avtomobilskih globalizacijskih tokov, smo imeli v mislih tudi Suzukijevo zagledanost v majhne štirikolesno gnane avtomobile. Bilo je pred 45 leti, ko so pričeli razmišljati o takšnem avtomobilu in v sedemdesetih predstavili tudi pri nas prisotnega in kar priljubljenega Jimmnya. Na krilih uspeha tega malčka je nato v osemdesetih letih luč sveta, cest in tudi brezpotij, ugledala Vitara.

V osemdesetih je Vitara, tudi s svojim imenom, spadala zraven k prvim prostočasnim aktivnostim mladih in uspešnih, v Sloveniji pa je pomagala vzdrževati marsikatero odročno kmetijo in omogočala opravljati poklic kakšnemu veterinarju ali gozdarju. Povedano drugače; če je pred recimo dvajsetimi leti kdo omenil Suzuki, so prisotni pomislili na Vitaro.

To pomlad prihaja na svetovne ceste njena šesta generacija. Vendar tokrat ne gre le za logično nadaljevanje avtomobila, ki smo ga poznali kot “Grand Vitaro” temveč so snovalci dramatično spremenili poudarke avtomobila. Najprej so se ozrli na S-crossa, trenutno najbolj vročega Suzukijevega konja. Okoli njegove tehnično-mehanske zasnove, se pravi okoli dveh 1,6 litrskih motorjev in okoli 4 kolesnega pogona, so zgradili novo Vitaro. In po prvih vtisih izza volana lahko mirno zatrdimo, da jim je precej dramatični zasuk v filozofiji avtomobila v veliki meri uspel. Vitara šeste generacije je izjemno sodobno oblikovan avto. Pravzaprav za pregovorno vzhodnjaško oblikovalsko konservativnost celo presenetljivo oblikovan. V notranjosti je sicer skritih nekaj klasičnih, za evropski okus čudaških rešitev ali nedoslednosti, a nekaj trde plastike in svojstveno pojmovanje barvne razgibanosti kokpita, splošnega vtisa ne pokvari. Ne smemo pozabiti, da gre z nekaj več kot 4 metri dolžine za ne prav velik avtomobil, a avto opazovalcu deluje za številko večji. Tudi notranjost je prostorna, nekaj je za to moral žrtvovati prtljažnik. Ob suverenem štirikolesnem pogonu je v avtomobilu kar nekaj sodobnih asistenčnih sistemov, ki sicer niso tako bleščavo zapakirani, kot to počne evropska konkurenca, delujejo pa prav tako dobro.
Ob tem pa, tudi po prvih terenskih vožnjah v nadzorovanjem okolju, lahko z zadovoljstvom sporočamo, da je Vitara s svojim “AllGrip” pogonom, še vedno tudi več kot solidno terensko vozilo. Bencinski štirivaljnik je žal na voljo le s pet stopenjskim ročnim menjalnikom, dieslu so namenili šest stopenjsko pretikanje, ki iz avtomobila naredi tudi soliden družinsko-potovalen avto.

BMW od nekdaj prisega na vozila s pogonom na zadnja kolesa, tu do sedaj ni bilo odstopanja; res pa je tudi, da elektronika dandanes povprečnemu uporabniku praktično prikrije občutek, ali ima avtomobil pogon spredaj ali zadaj – prag nestabilnosti in možnosti za nenačrtovane zdrse je postavljen precej višje kot nekdaj. A zdaj se je zgodil velik preobrat tudi pri bavarskem proizvajalcu – na tržišče so poslali BMW serije 2 Active Tourer, ki ima pogon spredaj. Ne dvomim, mnogi ljubitelji znamke so verjetno v trenutku pribili: to ne more biti več pravi BMW. Mi bi rekli: avtomobil ima veliko tistega kar imajo BMWji, je pa res tak, kot ga pri tej eminentni bavarski znamki še ni bilo. 435 cm dolg limuzinski kombi nižjega srednjega razreda – tako izgleda. Kar zadeva prostornost in prilagodljivost, BMW Active Tourer ne zdrži primerjave s tistimi, ki kraljujejo v razredu, o tem ni dvoma. Kar zadeva kvaliteto in tehniko, tu pa je pravi BMW, o tem tudi ni dvoma. Kljub temu, da je avtomobil nekoliko privzdignjen, z višjim težiščem, je lega na cesti zanesljiva; to voznik hitro ugotovi in si upa privoščiti tudi bolj dinamično izpeljavo ovinkov – podvozje to omogoča, čeprav je hkrati tudi dovolj udobno – ne nazadnje si vozno dinamiko lahko s pomočjo gumba sami uravnavamo. Testnega Active tourerja je poganjal 1,5 litrski bencinski 3 valjni turbo agregat, ki zmore 100 kilovatov – morda bi kdo pomislil, češ, da za BMWja to ni dovolj, a lahko potrdim, da se da avtomobil peljati dovolj dinamično in suvereno – ob porabi, ki se v povprečju lahko približa 6 litrom; lahko pa je bistveno višja, če Active tourerja priganjamo. Da gre vseeno za BMW, ne nazadnje potrdi tudi cena – 218i active tourer z nekaj dodatki pride mimogrede na 35 tisočakov. Da so se Bavarci resno spustili v enoprostorski segment, potrjuje tudi novica, da je že pripravljen 20 cm daljši in tudi nekoliko višji (torej prostornejši) Gran tourer, ki naj bi ga začeli prodajati junija.