Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Temna snov - prof. dr. Maruša Bradač

08.12.2011


Danes vemo, da je večina snovi v vesolju tako imenovana temna snov, raziskovanje njenih lastnosti pa je ena osrednjih tem vesoljskih raziskav.

Astronomi so za določanje lokacije temne snovi v jati uporabili pojav, ki se imenuje gravitacijsko lečenje. Ko svetlobni žarki potujejo skozi gravitacijsko polje v jati, se ukrivijo, pri čemer se podoba galaksije popači. Prav ta popačenja s precejšnjo verjetnostjo odkrivajo, kje je temna snov razporejena.

Pomagajmo si s prispodobo: predstavljamo si, da naročimo kapučino. Vidimo, da nam natakar ni prinesel prazne skodelice, po obnašanju pene lahko sklepamo na količino in nekatere lastnosti nevidne kave pod njo.

Vseeno pa bomo kavo videli šele, če bomo odpili peno, nato bomo spoznali tudi njen okus. Kot je večina kapučina kava, je tudi večina snovi v vesolju temne. V zadnjih letih smo v raziskavah in razumevanju temne snovi v primerjavi s kapučinom prišli do srebanja pene.

Mnoga vprašanja o vesolju ostajajo torej odprta in eno teh je prav gotovo sestava temne snovi. Pri tem je bil bistven prispevek naše gostje dr. Maruše Bradač.

V preteklosti nedvoumno pokazala, da temna snov za razliko od običajne snovi čuti le gravitacijski privlak. Ugotovila je, da se ob trku skupin galaksij njihova temna snov loči od običajne snovi, ki je izpostavljena tudi negravitacijskim silam. Ti rezultati zbujajo upanje, da bomo naravo temne snovi kmalu bolje razumeli.

Dr. Maruša Bradač, prve domneve o obstoju temne snovi so stare že 78 let. Lahko razložite, kaj je Fritza Zwickyja in Vero Rubin pripeljalo do tako nenavadnega sklepa?

Torej oba Fritz Zwicky in Vera Rubin sta merila hitrosti zvezd in galaksij v samih galaksijah in jatah galaksij in ko sta izmerila te hitrosti, sta ugotovila , da so hitrosti prevelike za to, kar smo vedeli takrat o galaksijah in jatah galaksij. Predstavljajte si to mogoče kot zračnico. Če je v zračnici prevelik tlak, bo zračnica počila – in prav tako seveda v vesolju nimamo zračnic – ampak če se galaksije gibljejo prehitro, potem jih ta težnostni privlak ne more obdržati skupaj in se v bistvu začnejo gibati, ne ostanejo skupaj kot enota in prav zaradi tega sta oba ugotovila, da tako v galaksijah kot v jatah galaksij obstaja snov, ki oboje drži skupaj in prav to snov sta poimenovala temna snov.

Nova opazovanja prvotne domneve potrjujejo, seveda pa so zmožnosti današnjih teleskopov bistveno večje kot nekoč in raziskovanje lastnosti temne snovi je ena osrednjih tem današnjih raziskav vesolja. Se s tem odpirajo tudi bolj vznemirljive možnosti?

Seveda, novi  teleskopi in pospeševalniki prinašajo nove možnosti, te možnosti so trenutno Fermijev teleskop, ki meri, kako temna snov interagira sama s sabo in pa seveda veliki Hadronski pospeševalnik, ki nam bo, upajmo, pomagal izmeriti maso delcev temne snovi.

Trki jat galaksij, ki nam razkrijejo obstoj in lastnosti temne snovi, pomenijo, da je na kupu zelo veliko običajne in temne snovi. Zato so oddaljeni objekti, ki so za jato galaksij, videti popačeni. Je tak pojav gravitacijskega lečenja mogoče preprosto razumeti? Kaj novega se lahko pri tem naučimo?

Že ime pove, lečenje, ta pojav lahko razumemo z navadnim pojavom optike, ki smo ga vsi vajeni, torej navadne leče, samo tukaj je razlika, ker so leče, ki jih imamo, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, narejene tako, da slike ne popačijo. V bistvu mi ne želimo, da bi se slika popačila, mi samo želimo videti večje ali bolj ostro. V primeru gravitacijskega lečenja pa pride do popačenja in ta pojav je mogoče razumeti morda z malce drugačno lečo. Če vzamete kozarec vina in pogledate na primer svečo, ne skozi kozarec, ampak skozi podstavek kozarca, boste videli prav te popačitve, ki jih mi opazujemo v jatah galaksij. Pri tem se lahko ogromno naučimo, naučimo se, kako je snov razporejena v jatah galaksij in pa seveda tudi, kako interagira sama s seboj in tudi z navadno snovjo.

Narave temne snovi še ne poznamo, vseeno pa nova opazovanja njene lastnosti vedno bolj opredeljujejo. Je ta snov razporejena gladko ali grudasto, lahko o njej povemo že kaj konkretnega?

Torej snov je razporejena večinoma gladko, ampak ne tako gladko, kot je to na primer pri temni energiji. Še vedno je snov razporejena okoli galaksij, okoli jat galaksij. Kaj lahko povemo še bolj konkretnega? Verjetno je trenutno najbolj zanimivo, da lahko zmerimo lastnosti te temne snovi in kako interagira sama s seboj: pri tem smo namreč ugotovili, da ima temna snov zelo drugačne lastnosti kot snov, ki jo lahko merimo tu na Zemlji in zato odpira nova področja tako fizike osnovnih delcev kot tudi astronomije.

V čem je drugačna?

Drugačna je v tem, da delci ne interagirajo sami s seboj, to pomeni, da ne interagirajo s svetlobo in tudi ne povzročajo trkov sami s seboj. Predstavljajte si, če trčimo oblak plina z drugim oblakom plina, bodo delci interagirali, prišlo bo do trkov, plin se bo segrel, v primeru temne snovi pa se to ne zgodi.

Maruša, decembra odhajate na Havaje, kaj boste počeli tam?

Odhajam na nova opazovanja. Na enem največjih optičnih teleskopov na Havajih bomo opazovali prve galaksije, ki so nastale v vesolju. Gre za izjemno težka opazovanja in upam, da bomo dobili kakšne rezultate.

So tudi povezana z vašo temo, temno snovjo?

Povezana so mogoče ne čisto neposredno, ampak posredno. Uporabljamo lečenje, ki nam, ki ne samo nam omogoča, da vemo, kako je temna snov porazdeljena, ampak ker deluje tako kot navadne leče, nam svetlobo, ki prihaja iz oddaljene galaksije, ojača in s tem lahko opazujemo galaksije, ki jih drugače brez lečenja ne bi mogli.

Maruša Bradač, ki je zdaj profesorica na fizikalnem oddelku Kalifornijske univerze v Daviesu, rada poudarja svoje korenine. Letos bo predavala tudi študentom Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Meni, da je zelo pomemben dober študij, za katerega imajo naši študenti fizike tako v Ljubljani kot Mariboru prav vse pogoje in dobro podlago potem za nadaljnje raziskave in študij v tujini. Pred dobrim letom je poleg astrofizike začela poučevati predmet, ki govori o tem, kako stvari delujejo. Fiziko, ki se je številni študentje bojijo in se jim zdi nekaj abstraktnega, jim želi približati z razlagami iz vsakdanjega življenja, od fizike valov do smučanja in deskanja. Tako kot sta na primer smučanje ali pa ravnovesje sil na klancu fizikalno gledano v bistvu identična pojma, nas pa nedvomno bolj pritegne izraz smučanje. Veliko enostavnih stvari se je naučila tudi sama, na primer, kako odgovoriti na vprašanje, zakaj imajo snežinke šest in ne denimo osem krakov: ”Gre zato , da ima kristal vode oziroma ledu obliko heksagona in potem na tistih konicah začne snežinka rasti. Prav zaradi tega so vedno šestkrake. Torej, če boste videli osemkrako snežinko zdaj pred božičem, ko boste zavijali, vedite, da ta ni pravilna.


Frekvenca X

692 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Temna snov - prof. dr. Maruša Bradač

08.12.2011


Danes vemo, da je večina snovi v vesolju tako imenovana temna snov, raziskovanje njenih lastnosti pa je ena osrednjih tem vesoljskih raziskav.

Astronomi so za določanje lokacije temne snovi v jati uporabili pojav, ki se imenuje gravitacijsko lečenje. Ko svetlobni žarki potujejo skozi gravitacijsko polje v jati, se ukrivijo, pri čemer se podoba galaksije popači. Prav ta popačenja s precejšnjo verjetnostjo odkrivajo, kje je temna snov razporejena.

Pomagajmo si s prispodobo: predstavljamo si, da naročimo kapučino. Vidimo, da nam natakar ni prinesel prazne skodelice, po obnašanju pene lahko sklepamo na količino in nekatere lastnosti nevidne kave pod njo.

Vseeno pa bomo kavo videli šele, če bomo odpili peno, nato bomo spoznali tudi njen okus. Kot je večina kapučina kava, je tudi večina snovi v vesolju temne. V zadnjih letih smo v raziskavah in razumevanju temne snovi v primerjavi s kapučinom prišli do srebanja pene.

Mnoga vprašanja o vesolju ostajajo torej odprta in eno teh je prav gotovo sestava temne snovi. Pri tem je bil bistven prispevek naše gostje dr. Maruše Bradač.

V preteklosti nedvoumno pokazala, da temna snov za razliko od običajne snovi čuti le gravitacijski privlak. Ugotovila je, da se ob trku skupin galaksij njihova temna snov loči od običajne snovi, ki je izpostavljena tudi negravitacijskim silam. Ti rezultati zbujajo upanje, da bomo naravo temne snovi kmalu bolje razumeli.

Dr. Maruša Bradač, prve domneve o obstoju temne snovi so stare že 78 let. Lahko razložite, kaj je Fritza Zwickyja in Vero Rubin pripeljalo do tako nenavadnega sklepa?

Torej oba Fritz Zwicky in Vera Rubin sta merila hitrosti zvezd in galaksij v samih galaksijah in jatah galaksij in ko sta izmerila te hitrosti, sta ugotovila , da so hitrosti prevelike za to, kar smo vedeli takrat o galaksijah in jatah galaksij. Predstavljajte si to mogoče kot zračnico. Če je v zračnici prevelik tlak, bo zračnica počila – in prav tako seveda v vesolju nimamo zračnic – ampak če se galaksije gibljejo prehitro, potem jih ta težnostni privlak ne more obdržati skupaj in se v bistvu začnejo gibati, ne ostanejo skupaj kot enota in prav zaradi tega sta oba ugotovila, da tako v galaksijah kot v jatah galaksij obstaja snov, ki oboje drži skupaj in prav to snov sta poimenovala temna snov.

Nova opazovanja prvotne domneve potrjujejo, seveda pa so zmožnosti današnjih teleskopov bistveno večje kot nekoč in raziskovanje lastnosti temne snovi je ena osrednjih tem današnjih raziskav vesolja. Se s tem odpirajo tudi bolj vznemirljive možnosti?

Seveda, novi  teleskopi in pospeševalniki prinašajo nove možnosti, te možnosti so trenutno Fermijev teleskop, ki meri, kako temna snov interagira sama s sabo in pa seveda veliki Hadronski pospeševalnik, ki nam bo, upajmo, pomagal izmeriti maso delcev temne snovi.

Trki jat galaksij, ki nam razkrijejo obstoj in lastnosti temne snovi, pomenijo, da je na kupu zelo veliko običajne in temne snovi. Zato so oddaljeni objekti, ki so za jato galaksij, videti popačeni. Je tak pojav gravitacijskega lečenja mogoče preprosto razumeti? Kaj novega se lahko pri tem naučimo?

Že ime pove, lečenje, ta pojav lahko razumemo z navadnim pojavom optike, ki smo ga vsi vajeni, torej navadne leče, samo tukaj je razlika, ker so leče, ki jih imamo, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, narejene tako, da slike ne popačijo. V bistvu mi ne želimo, da bi se slika popačila, mi samo želimo videti večje ali bolj ostro. V primeru gravitacijskega lečenja pa pride do popačenja in ta pojav je mogoče razumeti morda z malce drugačno lečo. Če vzamete kozarec vina in pogledate na primer svečo, ne skozi kozarec, ampak skozi podstavek kozarca, boste videli prav te popačitve, ki jih mi opazujemo v jatah galaksij. Pri tem se lahko ogromno naučimo, naučimo se, kako je snov razporejena v jatah galaksij in pa seveda tudi, kako interagira sama s seboj in tudi z navadno snovjo.

Narave temne snovi še ne poznamo, vseeno pa nova opazovanja njene lastnosti vedno bolj opredeljujejo. Je ta snov razporejena gladko ali grudasto, lahko o njej povemo že kaj konkretnega?

Torej snov je razporejena večinoma gladko, ampak ne tako gladko, kot je to na primer pri temni energiji. Še vedno je snov razporejena okoli galaksij, okoli jat galaksij. Kaj lahko povemo še bolj konkretnega? Verjetno je trenutno najbolj zanimivo, da lahko zmerimo lastnosti te temne snovi in kako interagira sama s seboj: pri tem smo namreč ugotovili, da ima temna snov zelo drugačne lastnosti kot snov, ki jo lahko merimo tu na Zemlji in zato odpira nova področja tako fizike osnovnih delcev kot tudi astronomije.

V čem je drugačna?

Drugačna je v tem, da delci ne interagirajo sami s seboj, to pomeni, da ne interagirajo s svetlobo in tudi ne povzročajo trkov sami s seboj. Predstavljajte si, če trčimo oblak plina z drugim oblakom plina, bodo delci interagirali, prišlo bo do trkov, plin se bo segrel, v primeru temne snovi pa se to ne zgodi.

Maruša, decembra odhajate na Havaje, kaj boste počeli tam?

Odhajam na nova opazovanja. Na enem največjih optičnih teleskopov na Havajih bomo opazovali prve galaksije, ki so nastale v vesolju. Gre za izjemno težka opazovanja in upam, da bomo dobili kakšne rezultate.

So tudi povezana z vašo temo, temno snovjo?

Povezana so mogoče ne čisto neposredno, ampak posredno. Uporabljamo lečenje, ki nam, ki ne samo nam omogoča, da vemo, kako je temna snov porazdeljena, ampak ker deluje tako kot navadne leče, nam svetlobo, ki prihaja iz oddaljene galaksije, ojača in s tem lahko opazujemo galaksije, ki jih drugače brez lečenja ne bi mogli.

Maruša Bradač, ki je zdaj profesorica na fizikalnem oddelku Kalifornijske univerze v Daviesu, rada poudarja svoje korenine. Letos bo predavala tudi študentom Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Meni, da je zelo pomemben dober študij, za katerega imajo naši študenti fizike tako v Ljubljani kot Mariboru prav vse pogoje in dobro podlago potem za nadaljnje raziskave in študij v tujini. Pred dobrim letom je poleg astrofizike začela poučevati predmet, ki govori o tem, kako stvari delujejo. Fiziko, ki se je številni študentje bojijo in se jim zdi nekaj abstraktnega, jim želi približati z razlagami iz vsakdanjega življenja, od fizike valov do smučanja in deskanja. Tako kot sta na primer smučanje ali pa ravnovesje sil na klancu fizikalno gledano v bistvu identična pojma, nas pa nedvomno bolj pritegne izraz smučanje. Veliko enostavnih stvari se je naučila tudi sama, na primer, kako odgovoriti na vprašanje, zakaj imajo snežinke šest in ne denimo osem krakov: ”Gre zato , da ima kristal vode oziroma ledu obliko heksagona in potem na tistih konicah začne snežinka rasti. Prav zaradi tega so vedno šestkrake. Torej, če boste videli osemkrako snežinko zdaj pred božičem, ko boste zavijali, vedite, da ta ni pravilna.


16.02.2017

Od kod je na Zemljo prišla voda?

V teh dneh, ko z neba pada voda zdaj v kapljicah zdaj v snežinkah, se bomo v Frekvenci X vprašali, od kod neki se je vsa ta voda sploh vzela. Da je Zemlja Modri planet, torej polna vode, vira življenja, se zdi samoumevno. Pa ni čisto tako. Če je vir življenja voda, kaj je vir vode?


09.02.2017

Večno mladi in zdravi?

Starejši si, boljši si. Tako kot vino. Kje pa, tole že dolgo ne velja več. Če je sploh kdaj veljalo. Ljudje si želimo biti večno mladi že desetletja. Kaj desetletja, stoletja, tisočletja. Že Grki so imeli boginjo mladosti Hebo, ki je stregla nektar bogovom na Olimpu in imela moč, da je nekomu podelila večno mladost. Iskanje recepta čudežnega napitka, ki bi nas odrešil muk staranja, se seveda ni posrečilo v obdobju našega življenja, mitološke zgodbe so sicer zgodbe, realnost pa je napredna medicina, ki je vse bliže tako imenovanemu vrelcu mladosti.


02.02.2017

Kdaj in kaj se je zgodilo?

Dober mesec je minil, kar smo začeli z novo shemo delitve časa, kot rečemo koledarju. V Frekvenci X smo tokrat v čas umeščali zgodovinske dogodke in najdbe, preverili, kako so se širile novice in se spraševali, na kakšen način so na zgodovino vplivali mrki, kako so jih beležili, napovedovali, o njih poročali ter kako nam pomagajo datirati stare kronike.


26.01.2017

Večjezičnost otrok

Otroci se začnejo govora učiti že takoj ob rojstvu, najprej samo poslušajo in analizirajo glasove, ki jih slišijo. Po šestem mesecu začnejo spuščati glasove, prve besede izrečejo po prvem letu starosti. Kaj se dogaja v možganih otrok, kako se prilagodijo različnim dražljajem in zakaj so se sposobni naučiti več različnih jezikov hkrati? Preverjamo v večjezičnih družinah, na mednarodni šoli in se pogovarjamo s slovensko nevroznanstvenico dr. Najo Ferjan Ramirez.


19.01.2017

Podatkovno rudarjenje na družbenih omrežjih

Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.


12.01.2017

Paraliziran človek spet čuti dotik

Z vsadki v senzoričnem delu možganske skorje lahko paraliziran človek pridobi senzorično povratno informacijo iz roke in tisto, česar se dotakne, dejansko čuti. Kako je to mogoče in do kam sega komunikacija med človeškim telesom in robotskimi udi, smo preverili v oddaji Frekvenca X. Sodelovali so: dr. Michael Boninger, Univerza v Pittsburgu dr. Marko Munih, Fakulteta za elektrotehniko Nathan Copeland, kvadriplegik Daniele Bellini, amputiranec


05.01.2017

Na robu znanosti

Rjave, zelene ali modre oči? Če bi imeli možnost poseči v genski material, bi si res želeli vplivati na lastnosti vašega sina ali hčere? Etične dileme so v sodobni znanosti vse bolj pogoste, meje pa vse bolj zabrisane. Pogledujemo v prihodnost in k robovom znanosti – kaj prinašajo prihodnja desetletja, kaj je realno mogoče in kaj bo še vedno znanstvena fantastika, kako bo spremenjeni svet (rast prebivalstva, podnebne spremembe, izumiranja vrst) vplival na odpiranje znanosti, kakšno moč ima znanstveni dumping in kako se z izzivi soočati z glavo in ne s populizmom. Sogovorniki: dr. Andrej Prša, dr. Toni Pustovrh, dr. Anže Županič in dr. Radovan Komel.


29.12.2016

Znanstveno leto 2016

Leto 2016 je ubiralo svojstveno pot tudi na znanstvenem področju. Na področjih genetike, biologije in astronomije so se vrstila nova odkritja, v okoljskih znanostih so deževala še resnejša opozorila, svet je solidarno strnil vrste v boju proti razsajanju virusa zika, stroji pa so človeku zabili še en gol. V 2016-em smo segli dlje v preteklost in globlje v do zdaj nepojasnjene skrivnosti človeka. Skozi znanstveni izbor ekipe oddaje Frekvenca X vas vodita Maja Ratej in Luka Hvalc.


15.12.2016

Skrivnostna zvezda

Pred dobrim letom je ameriška astronomka dr. Tabetha Boyajian s sodelavci objavila članek, v katerem je predstavila nenavadne lastnosti zvezde KIC 9462852, ki so jo opazovali z Nasinim satelitom Kepler. Naslov njenega članka: "Kje je svetloba?" še vedno nima zanesljivega odgovora.


08.12.2016

Živalski strupi

V naravi je več kot 170 tisoč živali, ki za lov ali obrambo ali druge namene uporabljajo strupe, nekateri so tako močni, da so lahko že v zelo majhnih odmerkih usodni za človeka. Najbolj kompleksni in tudi najnevarnejši so prav strupi kač, ki prizadenejo žrtvin živčni, mišični ali krvožilni sistem, nekatere kače, na primer južnoameriška suličarka, pa lahko izzovejo strahotno odmiranje tkiv. V tokratni Frekvenci X se podajamo v zanimiv svet živalskih strupov. Ugotavljamo tudi, da protistrupov, na primer proti ugrizu modrasa, na trgu sploh ni več, odstiramo pa tudi, kako pomembna zdravila, ki dandanes rešujejo na milijone življenj, temeljijo prav na kačjem in drugih strupih.


01.12.2016

Novo zdravilo uniči virus HIV v celicah

Ob dnevu boja proti AIDSu se bomo spomnili, kdo je bil grešni kozel, ki so ga pred več kot tridesetimi leti obtožili, da je v Združene države prinesel virus HIV, kje se je vse začelo in kakšne rezultate dajejo trenutne raziskave na tem področju. Znastveniki, med njimi tudi dr. Lucy Dorrell z oxfordske univerze, so razvili novo zdravilo, ki uniči virus HIV v celicah.


24.11.2016

Sočutje

Glede na to, kako kratka so obdobja miru v zgodovini človeštva – če lahko o njih sploh govorimo – so sodobna dognanja nevroloških znanosti o določenih vidikih našega čutenja fascinantna. Nekatere najdbe namreč potrjujejo tezo, da se ljudem nasilje fizično upira. Verjetno ima s tem kaj opraviti dejstvo, da smo zaradi svoje biološke zasnove nagnjeni k sočutju. V naših možganih, pa tudi možganih nekaterih živali – se skrivajo tako imenovane zrcalne nevronske celice. Ti nevroni takrat, ko opazujemo določeno početje nekoga – na primer če se udari v koleno – sprožijo enake signale kot nevroni v možganih opazovanega. Kljub temu da smo se ljudje skozi evolucijo naučili sočutje učinkovito zatirati, smo po naravi empatični. Novodobna znanost torej v precejšnji meri pritrjuje slutnjam, ki so jih izrazili že nekateri starodavni filozofi. Gosti: Dr. Tomaž Grušovnik, docent na Univerzi za Primorskem Dr. Lenart Škof, religiolog Dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog


17.11.2016

Vpliv bakterij na živali in ljudi

Slovenski biologi so odkrili, da imajo bakterije vpliv na razmnoževanje pajkov. Kako vplivajo na obnašanje drugih živali, je lahko morda od bakterij celo odvisno obnašanje ljudi? Gostji: Doc. dr. Simona Kralj Fišer in Dr. Alanna Collen.


10.11.2016

V žarišču potresov

Potresi, ki neprestano nastajajo na vsej zemeljski krogli, so neizčrpen vir znanstvenih raziskovanj, v katerih ostaja nerešenih še veliko ugank. Vzporednico zemeljski seizmologiji, ki s pomočjo potresnih valov razkriva notranjost Zemlje, bomo potegnili tudi s preostalimi planeti v Osončju in celo z zvezdami, kjer v okviru astroseizmologije preučujejo širjenje zvočnih valov, ki podobno kot tresenje na Zemlji, veliko pove o njihovi notranjosti in starosti.


03.11.2016

Tudi plemenite kovine se da reciklirati zeleno

Lani smo na svetu proizvedli več kot 42 milijonov ton odpadne elektronske opreme. Do leta 2018 naj bi se ta številka povečala na 50 milijonov ton. Velik delež e-odpadkov konča na odlagališčih držav tretjega sveta, kar številni plačajo tudi z zdravjem. Ena od komponent, ki jo zavržemo z e-odpadki, ki kot surovina hitro hlapi, je platina. Raziskovalec s Kemijskega inštituta dr. Nejc Hodnik je pred kratkim razvil način zelenega recikliranja te plemenite kovine in s tem nakazal pot, kako lahko k problematiki e-odpadkov pristopamo bolj odgovorno in z učinkovitimi rešitvami.


27.10.2016

Vonj po kavi in zlati stafilokoki

Morda res še ne diši po zimi, a prihajajo dnevi, ko marsikdo ne bo vohal ničesar. V Frekvenci X smo, preden se v njih naberejo prekomerne količine sluzi, odprli nosove in se prepustili zaznavanju vonjav.


20.10.2016

Uganke

Deset in deset ni dvajset. Če dodamo še 50, pa je enajst. Kaj je to? Z njimi smo se srečali že v otroštvu, z njimi se srečujemo v odrasli dobi in tudi v vsakdanjem življenju. Uganke so z nami že tisočletja, poznali so jih že stari Babilonci, Asirci in drugi, v našem okolju je gotovo najbolj znana med prastarimi ugankami biblična Samsonova uganka. Najsi bodo matematične ali besedne, rešljive ali celo nerešljive, imamo jih radi.


13.10.2016

Vladavina prepričevalcev

Živimo v dobi, ki jo obvladujejo prikriti vplivi na mnenje ljudi. Prepričevalske trike nam servirajo politiki, poslovneži, marketingarji, zavarovalniški agentje, morda celo naši šefi … Kako jih prepoznati in kako se z njimi konstruktivno soočati? Gostje: dr. James Garvey, filozof, avtor knjige Prepričevalci; dr.Stojan Pelko, nekdanji oglaševalec, publicist; Boštjan Videmšek, novinar Dela, protivojni poročevalec.


06.10.2016

Nobelove nagrade

Poteka teden razglasitev dobitnikov Nobelovih nagrad, zato bomo tokratno Frekvenco X posvetili letošnjim nagrajencem na področju medicine, fizike in kemije ter pokomentirali njihova odkritja s pomočjo slovenskih strokovnjakov na podobnih področjih


29.09.2016

Pri lovcu na asteroide

Nad Višnjanom v hrvaški Istri stoji astronomski observatorij Tićan. Vodi ga Korado Korlević, ki je v svoji karieri odkril približno 1000 asteroidov, s pomočjo teleskopa v Višnjanu so bili odkriti tudi trije kometi, dva nosita ime prav po Korleviću. Kakšna je skrivnost istrskega lovca na asteroide in kako je Višnjan postal astronomsko središče, kjer se na kreativnih taborih učijo tudi nadarjeni otroci.


Stran 18 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov