Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


Gremo v kino

959 epizod


Seznanjamo vas z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, kritiško sledimo filmskemu programu, se pogovarjamo z domačimi in tujimi ustvarjalkami in ustvarjalci in seveda vabimo v kino. Oddaja je v radijskem mediju že od leta 1946.

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


18.08.2023

9. FeKK, 29. Sarajevo, Letni Kinodvor na Kongresnem trgu

Ljubljana je v tem tednu v znamenju kratkega filma: v letnem kinu in dvorani Slovenske kinoteke, v Kinodvoru in na drugih lokacijah namreč poteka že 9. festival kratkega filma FeKK. Dogodek, ki slovi po mladostni energiji in neugnanosti letos poteka pod geslom Ne odidi krotko, ki ga je navdihnila pesem Dylana Thomasa; v času negotovosti in tudi hudih naravnih nesreč, pravijo organizatorji, je namreč še toliko bolj pomemben upor na vseh področjih. Oglašamo se tudi s festivala v Sarajevu, ki so ga prekinili z dnevom žalovanja za žrtvami nasilja nad ženskami in femicida, in napovedujemo prihajajoči Letni Kinodvor na Kongresnem trgu, ki bo tja v prihodnjih dneh spet pripeljal izbor klasik.


11.08.2023

Asteroid City v naših kinih

Posvetili se bomo novemu vizualno osupljivemu filmu Wesa Andersona Asteroid City. Film sledi režiserjevemu značilnemu imaginariju in estetiki, kar bo gotovo navdušilo njegove številne in strastne oboževalce. Če govorimo o barvah, ne manjka pastelnih odtenkov, domišljene in do najmanjših podrobnosti izdelane scenografije, ekscentričnega humorja in Andersonu ljubih igralcev. Film je premiero doživel v Cannesu in je vsekakor eden od tistih, ki jih je treba videti v kinu. Predstavljamo tudi prihajajoča filmska festivala v Sarajevu in Ljubljani, kjer se bodo prihodnji teden zbrali ljubitelji kratkega filma.


04.08.2023

Serija Trigrad režiserke Sonje Prosenc je uvrščena v tekmovalni program Sarajevskega festivala, v nastajanju pa je novi slovenski otroški film Blok 5

Pogovarjamo se s Sonjo Prosenc – njena serija v osmih delih Trigrad je namreč uvrščena v tekmovalni program letošnjega Sarajevskega filmskega festivala. Poročamo o nastajanju novega otroškega filma Blok 5, ki ga režira Klemen Dvornik. Razmišljamo o najbolj pričakovanih filmih jesenske sezone in pred sobotno premiero novega filma Wesa Andersona ugotavljamo, kaj so posebnosti njegovih filmov.


28.07.2023

Festival Cinehill se seli iz Motovuna v Petehovac, v Prekmurju pa snemajo celovečerni prvenec režiserke Ester Ivakič

Posvečamo se motovunskemu filmskemu festivalu ki se letos po triindvajsetih letih poslavlja od mesteca v Istri in seli na gorsko planino Petehovac nedaleč stran in poročamo iz snemanja novega slovenskega celovečerca, prvenca režiserke Ester Ivakič z naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, sledita pa še oceni romantične komedije Roboti in neapeljskega filma Nostalgija Maria Martoneja.


21.07.2023

V kinematografih sta se zavrtela težko pričakovana Oppenheimer Christopherja Nolana in Barbie Grete Gerwig

Christopher Nolan se je v Oppenheimerju lotil biografije ameriškega znanstvenika Roberta Oppenheimerja, ki se je v zgodovino zapisal kot oče atomske bombe, Greta Gerwig pa je v svojem novem filmu Barbie obudila lik znamenite igrače. Ocenjujemo tudi film Modri kaftan maroške režiserke Maryam Touzani in Nemir, ki je postavljen v švicarsko urarsko mesto v drugo polovico 19. stoletja – v obdobje, ko so začeli na novo definirati čas in delo in se je razvil tudi upor v obliki anarhističnih idej o individualni svobodi brez vsiljene avtoritete.


14.07.2023

50. obletnico Cvetja v jeseni obeležujejo s posebnim dogodkom v Poljanski dolini, v središču novega filma bratov Dardenne pa je zgodba o prijateljstvu in tragiki priseljenstva

Poročali bomo o posebnem dogodku, ki ga ob 50. obletnici slovenske filmske klasike Cvetje v jeseni pripravljajo na Starem vrhu, kjer je film nastajal. Povedali bomo, kaj vas pričakuje na letošnji izdaji Motovunskega filmskega festivala, ki se letos delno seli v Gorski kotar, in kaj ponuja 70. obletnica Puljskega festivala, poleg tega bomo ocenili tri filme: novi film bratov Dardenne Tori in Lokita ter dve novi nadaljevanji kultnih franšiz – o Indiani Jonesu in Misiji nemogoče.


07.07.2023

Leilini bratje, Spomini na Pariz, Pod udarom zakona in festival v Karlovih Varih

Ocenjujemo dva filma z rednega sporeda mreže Artkina – Spomine na Pariz režiserke Alice Winocour. Ti predstavljajo žensko, ki je preživela teroristični napad v pariškem bistroju in se poskuša soočiti s svojo travmo. Iranski film Leilini bratje pa je družinska drama, kritična do patriarhalne družbe in nepopustljivosti tradicije. Posvečamo se še vprašanju, zakaj je film Pod udarom zakona Jima Jarmuscha iz leta 1986 pri nas po 37 letih prvič na rednem sporedu, in sicer v Kinodvoru. Spremljali smo tudi tekmovalni program enega najpomembnejših evropskih festivalov, namreč filmskega festivala v Karlovih Varih.


30.06.2023

Festival Kamerat daje prostor filmskemu raziskovanju položaja delavstva na presekih med zgodovino in prihodnostjo

Tokrat se posvečamo Kameratu, festivalu delavskega filma Hrastnik, ki do nedelje na nenavadnih prizoriščih, recimo v rudniški jami, ponuja bogat program filmov s poudarkom na družbeni kritiki kar zadeva položaj delavstva. Ocenjujemo japonsko družinsko melodramo Ljubiti življenje, akcijski film Misija Kandahar z Gerardom Butlerjem v glavni vlogi, posvečamo se še dvema dokumentarcema, v središču katerih je glasba – Ljubezen, nemške marke in smrt predstavlja glasbeno kulturo turških gastarbeiterjev v Nemčiji, Cesária Évora pa pripoveduje življenjsko zgodbo ti. »bosonoge dive«. Vabljeni k poslušanju!


23.06.2023

John McTiernan: »Zame je dialog v filmu pomemben kot del ostalih zvokov […] zame je njegov naboj v tem, kako zveni, ne kaj pove.«

Grossmannov festival fantastičnega filma in vina je letos med drugimi obiskal režiser kultnih akcijskih filmov Umri pokončno, Lov na Rdeči oktober in Predator John McTiernan. Ocenili bomo film Sveti pajek iransko-švedskega režiserja Alija Abbasija, za katerega je glavna igralka Zar Amir Ebrahimi prejela nagrado za najboljšo igralko v Cannesu, in intimno dramo Varen kraj, za katero je hrvaški filmar Juraj Lerotić prejel vodomca na Ljubljanskem filmskem festivalu in nagrado za najboljši prvenec v Locarnu, če omenimo le dve odlikovanji. Poleg tega bomo poročali o mednarodnem posvetu, ki ga je v začetku meseca organiziral Slovenski filmski center. V ospredju so bili izzivi, s katerimi se morajo soočiti javne politike, če želijo slovenskemu filmskemu sektorju omogočiti nov zagon za njegov strateški preboj.


16.06.2023

19. Kino otok, 3. Krafft, 14. Festival migrantskega filma, 19. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina

Festivalsko poletje se je začelo! Še zadnji utrinki s Kino otoka v Izoli in že smo na poti v Kranj, kjer se odvija Kranjski igralski filmski festival - Krafft. Častni gost letošnjega festivala je sloviti srbski igralec Predrag "Miki" Manojlović. Napovedujemo pa tudi dogajanje v prihodnjem tednu: v Ljubljani Festival migrantskega filma, v Ormožu in Ljutomeru pa se bo začel - letos zgodnji - ljubljenec domačega in tujega občinstva, Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. V kinu so slišni še zadnji udarci Metronoma: film je umeščen v Bukarešto v začetku sedemdesetih, kjer sedemnajstletna Ana s prijatelji posluša prepovedano radijsko oddajo Metronom. 


14.06.2024

Črni čaj in Štirje mladi odrasli

Film Črni čaj ali melanholična romanca med Kitajcem in Afričanko, ki sredi današnjih vojnih viher govori o sožitju. Ali poliamorija oziroma komična drama Štirje mali odrasli. Smo vam vzbudili zanimanje? V oddaji govorimo tudi o Glasbenih dokumentarcih 20. Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina ter o festivalu Krafft.


09.06.2023

''V časih, ko ljudje mnenja izražajo glasno, skoraj agresivno, je dokumentarni film še pomembnejši"

Z mednarodnim festivalom Kino Otok v Izoli in Kinodvoriščem v Ljubljani se pred začetkom koledarskega poletja že ponujajo priložnosti za ogled filmov na prostem. Spored celovečernih filmov 19. Kino Otoka kar poka od zanimivih naslovov in v oddaji bomo predstavili izbrane naslove. Ocenili bomo novo animirano poglavje iz franšize moža pajka: na sporedu kinodvoran je Spiderman in njegovo potovanje skozi Spidersvet. Medtem se v Kranju pripravljajo na tretjo edicijo festivala, ki posebno pozornost posveča filmski igri; to je festival Krafft.


02.06.2023

Kino Otok in stoletnica kina na Kolodvorski

Napovedujemo festival Kino Otok, ki je s premiero filma Zbogom, Leonora italijanskega režiserja Paola Tavianija je v sredo že gostoval v Ljubljani. Glavnina programa se bo odvila v drugi polovici prihodnjega tedna v Izoli. Programu Kino Otoka, ki se je pred dvema desetletjema profiliral s predstavljanjem pri nas manj prisotnih del azijske, afriške in južnoameriške kinematografije, se pridružujejo v Slovenski kinoteki, kjer te dni predvajajo izbor šestih restavriranih filmov indijskega cineasta Satjadžita Raja iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Medtem se javni zavod Kinodvor spominja svojih začetkov pred 15 leti, ko so ga ustanovili v sodelovanju z bližnjo Kinoteko. Kino na Kolodvorski ulici 13 v Ljubljani letos obeležuje tudi stoletnico odprtja. Kot pravi njegova direktorica Metka Dariš, skupaj z občinstvom v naslednjih letih pričakujejo dolgo načrtovano širitev v minipleks v podhodu Ajdovščina.


26.05.2023

Kateri film bo letošnji prejemnik zlate palme?

Oglašamo se z najpomembnejšega in najuglednejšega filmskega festivala na svetu ‒ festivala v Cannesu, v katerem so v zadnjih dneh med drugim prikazali nove, težko pričakovane filme Akija Kaurismäkija, Wesa Andersona, Jessice Hausner, Todda Haynesa in Takešija Kitana. Na promenadi Croisette bodo jutri podelili težko pričakovane zlate palme, jasnih favoritov pa ob toliko velikih imenih in močno uravnoteženem programu letos ni. Pri nas v Slovenski kinoteki imamo medtem simpozij FADE IN, kreativno postprodukcijo v fokusu, ki prvi dan med drugim osvetljuje montažo v filmih Želimirja Žilnika, filmske in televizijske zvočne tehnike in montažo celovečernih animiranih filmov. V kinu pa sta začeli svojo pot Tiho dekle in Mala morska deklica.


19.05.2023

Prvi dnevi 76. Cannesa in slovenska premiera s cezarji nagrajene detektivke Dvanajstega ponoči

V pogovoru z dopisnico bomo poročali o prvih dneh festivala v Cannesu; letos poteka 76. izdaja tega prestižnega dogodka. Napovedujemo prvi mednarodni simpozij oblikovanja vizualnih in zvočnih podob z imenom Fade In. Odvil se bo prihodnji teden v Slovenski kinoteki v Ljubljani. Premiera tedna je francoski detektivski triler Dvanajstega ponoči režiserja Dominika Molla: najboljši film lanskega leta po izboru Francoske filmske akademije.


12.05.2023

V-F-X, Kinoteka 60!, Zveri

V Slovenski kinoteki in Projektni sobi SCCA poteka 3. mednarodni festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X Ljubljana. Za kratico v naslovu festivala se skrivajo besede Video Film Experiment, ta pa je s tretjo izdajo zrasel iz treh na štiri dni; podprl ga je tudi Slovenski filmski center. Festival je uvedla razstava vizualne umetnice Neže Knez Analogne difrakcije #1, ki predstavlja aktualno fazo njenega večletnega umetniško-raziskovalnega projekta, ki se bo na koncu zgostil v eksperimentalni film. Direktor SCCA Ljubljana in član programske ekipe festivala Peter Cerovšek pravi, da so v program sicer poskušali umestiti različne spektre eksperimentalnega filma. Slovenska kinoteka sicer letos praznuje 60. obletnico delovanja. Pred mikrofon smo povabili programsko asistentko Anja Banko. Napovedujemo festival v Cannesu, ocenjujemo Zveri in se poglabljamo v stavko holivudskih scenaristov.


05.05.2023

Dokumentarec o zdravilnih učinkih neke zapostavljene, pa tudi mitologizirane zeli

Mineva 30 let, odkar se je poslovil France Štiglic, eden od pionirjev slovenskega filma. Obletnico so obeležili v Murski soboti s projekcijo digitalno restavriranega filma Veselo gostivanje, ki ga je režiser snemal v Prekmurju. Poročamo s festivala srednje- in vzhodnoevropskega filma Go-East v nemškem Wiesbadnu, medtem ko si v izbranih kinematografih Art kino mreže lahko ogledate domači dokumentarec o zdravilnih učinkih neke zeli Konoplja osvobaja in mednarodno koprodukcijo s slovensko udeležbo Modelar, sodobno izpeljavo Don Kihota. V kinu je tudi nova drama francoske režiserke Mie Hansen-Love; tokrat spregovori o soočanju z boleznijo svojega očeta.


28.04.2023

Protifašistični filmi v Slovenski kinoteki in festival inovativnega evropskega filma v Linzu

Posvetili se bomo kinotečnemu ciklu filmov OF, ki tematizirajo boj proti okupatorju, in vsem vrstam fašizma, poleg tega večeru v Kinodvoru, namenjenemu slovenskim filmom, za katere le redko slišimo, pa Rapi Šuklje, dolgoletni urednici oddaje, ki se danes imenuje Gremo v kino. 26. aprila bi dopolnila 100 let. V ospredju bodo tudi filmski snemalci, prejemniki letošnje nagrade iris, pot nas bo zanesla tudi v Linz, kjer poteka eden od zanimivejših evropskih festivalov Crossing Europe, ki se že 20 let osredotoča na prikaz inovativnega sodobnega evropskega filma. Letos poteka pod geslom »Evropa, moramo se pogovoriti!«


21.04.2023

Kurja polt, Kiti, varuhi planeta, Trije mušketirji: D’Artagnan

Tokratni Gremo v kino je v znamenju naježene kože ali »Kurje polti« – najbolj cinefilskega festivala žanrskega filma pri nas, ki poteka še do nedelje. Pred mikrofon smo povabili dr. Stevea Jonesa z Univerze Northumbria iz angleškega Newcastla, ki nam je povedal, kaj točno je slasherska grozljivka ali slasher. Spremljamo tudi filmski program na jubilejni, 10. izdaji festivala, in ocenjujemo redni kinoprogram: dokumentarni film Kiti, varuhi planeta in akcijsko pustolovščino Trije mušketirji: D'Artagnan.


14.04.2023

Deseti jubilej Kurje polti in 22. Festival neodvisnega filma

Posvečamo se dvema festivaloma, in sicer desetemu jubileju festivala žanrskega filma Kurja polt in 22. Festivalu neodvisnega filma. Razmišljamo o komični grozljivki Renfield, ki se uvršča v bogato zgodovino filmov o Drakuli, pa o socialni drami Prezaposlena, ocenjujemo tudi športno dramo Air: Nekaterim legendam je usojeno leteti, ki je bila posneta za pretočno platformo Amazona, zaradi uspeha pri testnem občinstvu pa je našla pot v kine. Vabljeni k poslušanju!


Stran 4 od 48
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov