Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


Gremo v kino

959 epizod


Seznanjamo vas z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, kritiško sledimo filmskemu programu, se pogovarjamo z domačimi in tujimi ustvarjalkami in ustvarjalci in seveda vabimo v kino. Oddaja je v radijskem mediju že od leta 1946.

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


04.11.2022

Liffe

Veliki zmagovalec Festivala slovenskega filma v Portorožu je film Orkester, razgledujemo pa se že po prihajajočem Liffu in ocenjujemo filme Pr' Hostar 2‰, Rez! in Gorska mrzlica. Napovedujemo tudi poseben večer s scenaristko in režiserko Heleno Koder, letošnjo Štigličevo nagrajenko za življenjsko delo.


28.10.2022

Prerez 25. festivala slovenskega filma Portorož

Posvečamo se Festivalu slovenskega filma, ki poteka v portoroškem Avditoriju, piranskem Gledališču Tartini in v Razstavišču Monfort na pol poti med njima. Naš osrednji filmski festival tradicionalno ponuja pregled najnovejše domače avdiovizualne produkcije in na omenjenih prizoriščih poteka do nedelje, ko bodo žirije odločile o prejemnicah in prejemnikih vesen. Z drugimi besedami: do konca tedna se vam na Obali ponuja priložnost za ogled predpremiere ali reprize kakšnega od novih slovenskih filmov in za srečanje z njihovimi ustvarjalci in ustvarjalkami.


21.10.2022

Mathieu Amalric: "John Zorn me navdaja z nepopustljivostjo, da sem tehnično najboljši, a hkrati svobodnega duha"

Prestolnico je v začetku tedna obiskal francoski igralec in režiser Mathieu Amalric in predstavil filma John Zorn 3 in Močno me objemi, pod katera se podpisuje kot režiser. Napovedujemo Festival slovenskega filma, ki bo prihodnji teden v Portorožu ponudil pregled najnovejše slovenske filmske in avdiovizualne produkcije. Festival praznuje četrt stoletja. Pred mikrofon smo povabili bertovo nagrajenko, igralko Olgo Kacjan, in obiskali Kinotrip, mednarodni festival, ki ga ustvarjajo mladi za svoje vrstnike.


21.10.2022

Mathieu Amalric: "John Zorn me navdaja z nepopustljivostjo, da sem tehnično najboljši, a hkrati svobodnega duha"

Prestolnico je v začetku tedna obiskal francoski igralec in režiser Mathieu Amalric in predstavil filma John Zorn 3 in Močno me objemi, pod katera se podpisuje kot režiser. Napovedujemo Festival slovenskega filma, ki bo prihodnji teden v Portorožu ponudil pregled najnovejše slovenske filmske in avdiovizualne produkcije. Festival praznuje četrt stoletja. Pred mikrofon smo povabili bertovo nagrajenko, igralko Olgo Kacjan, in obiskali Kinotrip, mednarodni festival, ki ga ustvarjajo mladi za svoje vrstnike.


14.10.2022

Premiera digitalno restavriranega filma V kraljestvu Zlatoroga v spremljavi žive glasbe

Pogledali bomo v prihodnost in preteklost: prihodnji teden bo v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostna premiera digitalno restavriranega prvega slovenskega dolgometražnega filma V kraljestvu Zlatoroga. To je prvi slovenski nemi celovečerni film iz leta 1931 in to bo enkratna priložnost, da si ga ogledate v restavrirani različici v spremljavi žive glasbe, ki jo je napisal Andrej Goričar. Ogledali smo si magično-realistični film Eami s festivala Mesto žensk ter sklepni del franšize Noč čarovnic. Na fotografiji: Prizor iz filma V kraljestvu Zlatoroga.


07.10.2022

Dedek gre na jug

Po babici gre na jug tudi dedek – o novem slovenskem filmu z Borisom Cavazzo v naslovni vlogi se z Vincijem Vogueom Anžlovarjem pogovarja Tina Poglajen. Ocenjujemo poljski film Ne puščaj sledi in ameriško komedijo Pot v raj z Julio Roberts in Georgeom Clooneyjem v glavnih vlogah. Z Ano Šturm se oziramo v Jesensko filmsko šolo, ki bo potekala med 11. in 16. oktobrom v Slovenski kinoteki in obravnavamo odprto pismo ZDSFU o položaju slovenske kinematografije in AV industrije.


30.09.2022

Moonage Daydream, Vorteks, Avatar 3D

Podajamo se na filmsko odisejo -- s težko pričakovanim dokumentarnim filmom Moonage Daydream, ki raziskuje ustvarjalno, spiritualno in glasbeno pot enega največjih in najbolj priljubljenih zvezdnikov vseh časov, Davida Bowieja. Obiskali smo tudi mednarodni filmski festival za otroke in mladostnike, Zoom, in si ogledali filme z rednega kinosporeda, med njimi Vorteks in Avatar 3D.


23.09.2022

Bogataši so v Sarajevu za zabavo in adrenalin streljali na civiliste

Premožni tujci so ob obleganju Sarajeva pred tremi desetletji plačevali visoke zneske, da so streljali na prebivalce obleganega mesta; še višje pa, če je so tarče bili otroci. Pretresljivo in sprevrženo zgodbo o »safariju na ljudi« razkriva dokumentarec Mirana Zupaniča, ki bo gost oddaje. V njej boste slišali še oceni Male mame režiserke Céline Sciamma o skrivnostnih vezeh med materami in hčerami ter Padca o prijateljicah plezalkah, ki obtičita na vrhu radijskega stolpa v puščavi. Poročamo tudi s kinotečnega dogodka v sklopu 11. Kulturne ambasade Palestine.


16.09.2022

Poslovila sta se velikana, Jean-Luc Godard in Radko Polič - Rac

V tednu, ki je za nami, sta se poslovila velikana svetovnega ter slovenskega in jugoslovanskega filma, Jean-Luc Godard in Radko Polič - Rac. Na 79. beneški filmski Mostri je slavil dokumentarni film Vsa lepota in prelivanje krvi ameriške z oskarjem nagrajene režiserke Laure Poitras. V Kinodvoru v Ljubljani poteka Teden korejskega filma, medtem ko se v Slovenski kinoteki predstavlja Kinoteka Severne Makedonije.


09.09.2022

Kdo bo dobil zlatega leva?

Izteka se 79. beneška filmska Mostra, mi pa že ugibamo o morebitnih zmagovalcih. Kateremu izmed triindvajsetih naslovov bo mednarodna žirija podelila zlatega leva za najboljši film in druge nagrade? Urban Tarman, ki se je udeležil festivala, je med drugim izpostavil film Bardo, lažna kronika s prgiščem resnic, pod katerega se je podpisal Alejandro González Inárritu, najnovejši film ameriškega dokumentarista Fredericka Wisemana, Par, ki je – presenetljivo – igrani film, pa dokumentarni film Vsa lepota in prelivanje krvi Laure Poitras, pripoved o fotografinji in aktivistki Nan Golding, ki je razskovala kvirovsko subkulturo. Eden izmed favoritov je zagotovo Tár Todda Fielda, v katerem v glavni vlogi nastopi izjemna Cate Blanchett. Dobre odzive so poželi tudi Kosti in vse ostalo Luce Guadagnina in sodna drama Argentina 1985, politični triler o enem največjih sodnih procesov po 2. svetovni vojni, pa tudi Duhovi Inisherina Martina McDonagha. V filmu o dveh dolgoletnih prijateljih nastopi njegov stalni sodelavec, Colin Farrell.


02.09.2022

79. beneška Mostra: Beli šum Noaha Baumbacha naletel na mešane odzive

Oglašamo se z beneškega Lida, kjer od srede poteka 79. mednarodni filmski festival, eden največjih in najprestižnejših na svetu. Odprl ga je film Beli šum, nastal po romanu Dona DeLilla, v katerem nastopata Adam Driver in Greta Gerwig. V prihodnjih dneh bodo na Mostri prikazali še Tár Todda Fielda s Cate Blanchett v vlogi zvezdniške dirigentke in skladateljice na vrhuncu svoje kariere in številne druge filme. Frederick Wiseman je tokrat posnel igrani film, Par, Luca Gudagnino pa je spet združil moči s Timotheejem Chalametom v filmu Kosti in vse drugo. Pri nas je v kinodvorane prišel Gajin svet 2, nadaljevanje mladinske uspešnice, ki že navdušuje prve gledalce in gledalke, pa tudi Posrednik, korejski film japonskega režiserja Hirokazuja Koreede, v katerem se ta spet loteva svoje priljubljene teme: družine.


26.08.2022

Zmagovalca Sarajeva in FEKKa

"Po svoje sem scenarij jaz sam najbolj sabotiral." - Juraj Lerotić Osrednji del oddaje posvečamo zmagovalcu filmskega festivala v Sarajevu, Juraju Lerotiću, ki je žirijo prepričal z intimno družinsko dramo Varno mesto ter filmu Mikrobiom grškega režiserja Stavrosa Petropoulosa, mednarodnemu nagrajencu domačega festivala kratkega filma Fekk, ki se je končal v soboto. Ocenjujemo tudi film Minioni 2: Grujev vzpon, ki v kinematografih po Sloveniji dosega izjemne številke gledanosti, pogledujemo pa tudi na beneško Mostro.


19.08.2022

Želimir Žilnik: "Koliko časa mi daš?" "Dva dni za pripravo, dva za snemanje in dva za montažo," reče Alexander Kluge.

Ustvarjalci oddaje smo se tokrat posvetili mednarodnim filmskim festivalom. Eden poteka v bosansko-hercegovski, drugi v slovenski prestolnici. V Ljubljani se te dni mudi gost 8. mednarodnega festivala kratkega filma Fekk, srbski cineast Želimir Žilnik. Z občinstvom je delil svoje izjemno zanimive spomine in predstavil kratke filme, ki jih je, potem ko je v 70. letih v padel v nemilost jugoslovanskih oblasti, v Zahodni Nemčiji posnel kot »gastarbajter«. Festival kratkometražcev se je poklonil tudi eni od najzanimivejših figur hrvaškega eksperimentalnega filma, režiserki in veterinarki Sunčici Ani Veldić. Poročamo z 28. sarajevskega filmskega festivala. Izvedeli boste, kako se je odrezala slovenska zasedba in kateri film tokrat sodi med glavne favorite.


12.08.2022

V Sarajevo z visokimi pričakovanji

V izbranih dvoranah Art kino mreže po Sloveniji si lahko ogledate Začetek, prvenec gruzijske režiserke Dee Kulumbegašvili, enega od najbolj mračnih filmov, kar smo jih v zadnjih letih gledali na platnih slovenskih kinematografov, je zapisal naš filmski kritik. Začetek bomo kritiško ovrednotili prav tako kot film z oskarjem nagrajenega ameriškega režiserja Jordana Peela, ki je s prvencem Zbeži! lestvico gledalčevih pričakovanj postavil zelo visoko, s tretjim filmom Nak pa svojih ambicij ni prav nič zmanjšal. Prihodnji teden se na več ljubljanskih prizoriščih začenja mednarodni festival kratkega film Fekk, predstavil ga bo programski direktor Matevž Jerman, najprej pa se podajamo v Sarajevo, kjer se začenja 28. edicija pomembnega regijskega festivala z uglednimi, zvezdniškimi imeni in z močno slovensko zasedbo, ki se poteguje za več nagrad, eno pa bo celo podelila sama - nagrado za najmočnejši ženski pečat v svetu filma.


05.08.2022

»Kljub naporom katarza včasih ni takšna, kot jo pričakujemo«

Premiero pred domačim občinstvom je te dni končno doživel Orkester. Matevž Luzar je v celovečernem igranem filmu v črno beli tehniki prepletel pet zgodb in pet vidikov dogajanja in vsi so povezani s člani orkestra, ki iz Zagorja potuje na avstrijski festival pihalne godbe. Film bomo ocenili in pod kritiški drobnogled vzeli še akcijski film Hiter kot strel, ki ga te dni lahko ujamete na rednem sporedu naših kinematografov. V njem v vlogi poklicnega morilca s prikupnim imenom Pikapolnica zaigra Brad Pitt, režiral pa ga je njegov nekdanji osebni kaskader David Leitch.


29.07.2022

25. Motovun, filmi na beneški Mostri, Tajni agent 117: Iz Afrike z ljubeznijo

Oglašamo se iz hrvaškega Motovuna, kjer se je začel izjemno priljubljeni mednarodni filmski festival. Tam se mudi tudi islandski režiser Gu?mundur Arnar Gu?mundsson s svojim filmom Čudovita bitja. Svoj program je razkrila beneška Mostra, ki jo bo konec avgusta odprl film Beli šum Noaha Baumbacha. Na festivalu Slovenija sicer sodeluje z manjšinsko koprodukcijo Najsrečnejši človek na svetu režiserke Teone Strugar Mitevske. Izpustili ne bomo niti filmov z domačega kinosporeda: Tajni agent 117: Iz Afrike z ljubeznijo, Za vedno skupaj in Dobri šef. Vabljeni k poslušanju!


22.07.2022

"Če shranimo film 30 metrov pod zemljo in ga ne predvajamo, ali je to pomemben film za zgodovino naroda?«

Z digitalnim restavriranjem starejši filmi ostajajo dostopni in njihov ogled kakovosten, kot ga je navajen sodobni gledalec, in tako je v letnem kinu Arboretuma Volčji Potok v četrtek premiero doživela digitalno restavrirana komedija Ne čakaj na maj režiserja Frántiška Čapa. O procesu digitalnega restavriranja filma izpred 65 let bo podrobneje tekla beseda v nadaljevanju oddaje. Ocenili bomo filma madžarske režiserke Ildikó Enyedi Zgodba moje žene ter Neverjetno, a resnično. To je naslov novega filma francoskega mojstra absurda Quentina Dupieuxa.


15.07.2022

Iz Karlovih Varov v Ljutomer

Podali se bomo v Karlove Vare in Ljutomer na filmska festivala, prvi se je že končal s podelitvijo glavne nagrade, kristalnega globusa, drugi pa bo v srcu Prlekije potekal še do konca tedna. Pred mikrofon smo povabili ustvarjalce filmov To morata videti! (v izvirniku Tenéis que venir a verla), španskega režiserja Jonása Truebo, ter Poletje upanja (v izvirniku Tabestan Ba Omid), iransko režiserko Sadaf Foroughi, ki sta v Karlovih Varih prejela glavni nagradi. Novost v kinih so Moški, grozljivka britanskega režiserja in scenarista Alexa Garlanda, ki komentira različne agresije, ki so jih ženske deležne v vsakdanjem življenju in odkritega opravičevanja med moškimi. Film bomo v recenziji vzeli pod drobnogled.


08.07.2022

Karlovi Vari in Grossmannov festival

Kakšen je letošnji festival v Karlovih Varih in kaj obeta Grossmannov festival? Poleg tega ocenjujemo tudi esejistično filmsko delo Lux aeterna, ki ga podpisuje Gaspar Noé in že četrti del akcijske pustolovščine o bogu groma - Thor: Ljubezen in grom.


01.07.2022

56. Karlovy Vary, Memoria, Sončni zaton, Kralji rumbe

Začenja se mednarodni filmski festival v idiličnem češkem zdraviliškem mestu Karlovy Vary. Gre za 56. izdajo festivala, ki že tradicionalno deluje kot stičišče vzhoda in zahoda - vzhodno- in srednjeevropskega filma ter zahodne Evrope in Holivuda. Ocenjujemo filme z domačega rednega kinosporeda: Memorio Apichatponga Weerasethakula, ki je pripotovala s festivalov Kino Otok in KRAFFT, skrivnostno potovanje po urbani in podeželski Kolumbiji s Tildo Swinton, pa Sončni zaton, eksistencialno potovanje Michela Franca pod žgočim mehiškim soncem. V Kinodvoru pa se je odvila projekcija že drugega filma v sklopu cikla glasbenih dokumentarcev Druga godba v Kinodvoru. Film Kralji rumbe perujskega režiserja Alana Braina nas popelje v zlato dobo kongovske rumbe, enega od najbolj prepoznavnih in popularnih žanrov svetovne glasbe.


Stran 6 od 48
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov