Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


Gremo v kino

959 epizod


Seznanjamo vas z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, kritiško sledimo filmskemu programu, se pogovarjamo z domačimi in tujimi ustvarjalkami in ustvarjalci in seveda vabimo v kino. Oddaja je v radijskem mediju že od leta 1946.

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


24.06.2022

13. festival migrantskega filma, Márta Mészáros, Bad Lori in Kino-Pravda 100!

Obiskali smo Festival migrantskega filma, ki je v tem tednu potekal v Ljubljani in drugih slovenskih mestih, s filmi, kot so Mladoletniki, Kar ostane na poti in Hir vi muv hir vi gruv. Spremljamo tudi kinotečni program: retrospektivo madžarske feministične avtorice Márte Mészáros, ki je še v komunističnem režimu snemala zares edinstvene filme o dekletih, ženskah, delavkah, med drugim je za svoje delo dobila berlinskega zlatega medveda. Pogovarjali smo se s Simonom Penškom iz dvojca Bad Lori, ki bo ob 100. obletnici prvega predvajanja v živo spremljal obzornike sovjetskega pionirja Dzige Vertova Kino-Pravda št. 5, 6 in 13. Na redni kinospored pa je prišel glasbeni spektakel Baza Luhrmanna, posvečen Kralju: Elvis.


17.06.2022

Nagrada Ite Rine za življenjsko delo Silvi Čušin

Nagrada Ite Rine je poimenovana po prvi slovenski filmski zvezdi. Ta se je rodila v Divači kot Ida Kravanja in se v dvajsetih letih 20. stoletja povzpela med največje zvezde nemškega in češkoslovaškega filma. Silva Čušin, letošnja prejemnica nagrade, poimenovane po Iti Rini, ima za seboj bogato gledališko in filmsko kariero. Na festivalu so zapisali, da njene igralske stvaritve »podirajo negativne stereotipe slovenske filmske igre«, saj na platnu vedno deluje »naravno, prepričljivo, živo in nepredvidljivo«. V ljubljanskem Kinodvoru pa so v ponedeljek premierno prikazali Trohnenje 2022 Toma Križnarja in Bojane Pivk Križnar, ki sta v Sudanu, natančneje v Nubskih gorah in ob Modrem Nilu, pred leti naletela na bolnike z gobavostjo. O bolezni in razlogih, zaradi katerih tam oboleli ljudje še vedno umirajo, šeprav je ta bolezen že davno ozdravljiva, sta posnela dokumentarni film. Ocenjujemo tudi druge filme s kinosporeda: Luzzu, Triumf in Jurski svet.


10.06.2022

Kaj je prava ljubezen?

Prihodnji teden se v Kranju začenja Igralski filmski festival ali krajše Krafft. Čeprav bo to šele druga edicija, že obeta ambiciozen program. Ocenili bomo z oskarjem za izvirni scenarij nagrajeni in z nostalgijo na režiserjevo otroštvo prežeti Belfast. Bliža se poletje in s tem za mnoge počitnice na hrvaških otokih, kot je Hvar, na katerem se odvije srbska mladinska drama Poletje, ko sem se naučila leteti. V naslednjih minutah boste slišali še, kateri film je prejel nagrado evropskega občinstva lux in kaj je za režiserja filma Strahinja Banović Stefana Arsenijevića prava ljubezen.


03.06.2022

Dokumentarec Snežni leopard je vizualna poezija, ki je eno z okoljem

Festival Kino Otok je ta teden odprl filmsko poletje pod zvezdnatim nebom. Ljubljanske Stožice in Kinoteka sta prizorišči posebnih dogodkov: predpremiere dokumentarca o slovenski košarkaški pravljici leta 2017 ter projekcije digitalno restavriranih filmov Veličana Beštra in Maria Foersterja z začetkov slovenske kinematografije, ki jih spremlja nova izvirna partitura Andreja Goričarja. Ocenjujemo čudovit dokumentarec Snežni leopard snemalke Marie Amiguet in fotografa Vincenta Munierja, ki pokaže veščino potrpežljivega opazovanja, ter domišljijski žanrski hibrid Vse povsod naenkrat, ki si pri razvoju zgodbe pomaga s konceptom vzporednih resničnosti oziroma filmskih večvesolj.


27.05.2022

Ali bodo zunajfilmska dejstva, kot je vojna v Ukrajini, vplivala na odločitev glavne canske žirije?

Je res minilo že 36 let od premiere Top Guna? Ob pogledu na Toma Cruisa v nadaljevanju filmske uspešnice s podnaslovom Maverick bi rekli, da čas ne teče za vse enako. V Cannesu bodo podelili zlato palmo, zlato kamero in druge nagrade. Kdo so favoriti in katere filme bo v Izolo prihodnji teden prinesel festival Kino Otok? Ocenjujemo dokumentarno-igrani film Antigona: Kako si upamo!, ki je nastal po Žižkovi različici starogrške tragedije. Vse to in še kaj v tedenski filmski oddaji. Vabljeni k poslušanju!


20.05.2022

Odpira se Cannes, v Ljubljani pa nov kino

Iz Cannesa, kjer se je začela 75. izdaja najprestižnejšega filmskega festivala, se oglaša naša poročevalka. V društvih filmskih snemalcev in režiserjev so podelili nagrade iris in bert, novica tedna pa je, da bo Ljubljana kmalu dobila nov kino - Cineplexx na Rudniku. Ocenili bomo italijanski dokumentarec Futura reportažo o mladostnikih in njihovem pogledu na prihodnost, ki je pred njimi.


13.05.2022

Neznosno breme ogromnega talenta in Hudodelci

Neznosno breme ogromnega talenta – to je hudomušen naslov filma, v katerem Nicolas Cage igra Nicolasa Caga in ga tudi producira. Predstavili bomo raziskovalni projekt o zahodni slovenski meji med letoma 1945 in 1954 in njenih filmskih podobah. Iz tega obdobja zajemajo tudi Hudodelci, ki jih je režiser Franci Slak posnel po romanu Marjana Rožanca. Dramo iz leta 1987 so nedavno digitalno restavrirani in o tem bo tekla beseda v oddaji Gremo v kino.


06.05.2022

Celovečerni prvenec Darka Sinka Inventura

Kakšen je igrani prvenec Darka Sinka Inventura, ki je na lanskem Festivalu slovenskega filma prejel kar štiri vesne, med drugim za najboljšo režijo in glavno moško vlogo? Oziramo se tudi po zmagovalnem dokumentarnem filmu festivala v Linzu Tovarne delavcem Srđana Kovačevića in še po dveh premierah v tem tednu: nadaljevanju akcijskega spektakla - Dr. Strange v multivesolju realnosti in kitajski komediji o skrivnostnem filmskem kolutu z naslovom Ena sekunda.


29.04.2022

Crossing Europe, Tekmeca, Bergmanov otok

Potujemo v avstrijski Linz, kjer se je v sredo začel že 19. festival evropskega filma Crossing Europe. Ogledali smo si dva filma, ki sta trenutno na sporedu v kinu, oba pripovedujeta o filmu in ustvarjalnosti. Špansko-argentinski film Tekmeca prikazuje skozi prizmo satire, Bergmanov otok francoske režiserke Mie Hansen-Love pa v njenem tipično nežno čustvenem, zelo osebnem slogu. Predstavljamo tudi tekmovalni program letošnjega festivala v Cannesu. Vabljeni k poslušanju!


22.04.2022

Vesolje med nami in Severnjak

V kinu je nov slovenski mladinski film. V pogovoru z režiserko Rahelo Jagrič Pirc bomo predstavili njen celovečerni igrani prvenec z naslovom Vesolje med nami, ki je postavljen v Kostanjevico na Krki, prikazuje pa slovensko izseljensko družino, ki se med poletnimi počitnicami vrne domov in nam Slovenijo prikaže z malce drugačne perspektive, kot smo je mogoče vajeni. Kinodvorane nam ponujajo filmski presežek, surovo hamletovsko zgodovinsko dramo Severnjak, posneto na Islandiji, Irskem in Severnem Irskem. Njen ogled priporočamo, prav tako kot obisk festivala žanrskega filma Kurja polt, ki v Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani poteka še do nedelje.


15.04.2022

O stanju in izzivih filmske vzgoje

Napovedujemo festival žanrskega filma Kurja polt, ki bo prihodnji teden v Kinoteki in Kinodvoru v Ljubljani prikazal žanrske poslastice, in se pogovarjamo o stanju in izzivih filmske vzgoje v šolah. To sta temi naše tedenske filmske oddaje, v kateri bomo ocenili še enega od najbolj gledanih filmov minulih tednov, animirani celovečerec Jaz, rdeča panda, ameriško multikulturno zgodbo o zagatah najstniških let in novo predzgodbo Harryja Potterja z naslovom Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti, v katerem spoznavamo čarovniški svet v prvi polovici dvajsetega stoletja. V Art kino mreži so premiero doživeli Nemirni, čudovita, a boleča ljubezenska zgodba belgijskega režiserja Joachima Lafosseja.


08.04.2022

Iz Gradca v Zagreb: Diagonala, ZagrebDox

Poročamo s filmskih festivalov pri naših sosedih: z Diagonale, festivala avstrijskega filma v Gradcu, ki ga je letos obiskal tudi Ulrich Seidl s filmom Rimini, pa s festivala dokumentarnega filma ZagrebDox, na katerem sodeluje kritičarka Petra Meterc v žiriji FIPRESCI. Ocenjujemo Atlas ptic, film Olma Omerzuja o ostarelem podjetniku, patriarhu, ki začne izgubljati nadzor nad podjetjem in svojo družino - ta je po uspešni festivalski poti zdaj prišel še na redni kinospored. In še avstralski film Nitram z igralcem Calebom Landryjem Jonesom, nagrajenim v Cannesu; v njem si zastavlja vprašanje, kaj oblikuje množičnega morilca.


01.04.2022

Neposrečena šala in nepotreben udarec

Podeljeni so oskarji in imamo velikega osmoljenca, presenetljivega zmagovalca, neposrečeno šalo in nepotreben udarec. Ocenjujemo najbolj gledani film tega tedna, romantično komedijo Izgubljeno mesto, in dokumentarec Odpuščanje režiserke Marije Zidar. V Slovenski kinoteki so v četrtek odprli veliko retrospektivo italijanskega režiserja Piera Paola Pasolinija. Do 8. maja se bo na 35-milimetrskih kopijah odvrtelo 13 njegovih celovečercev.


25.03.2022

Odpuščanje in Prasica, slabšalni izraz za žensko

Kateri so favoriti pred nedeljsko podelitvijo najprestižnejših zlatih kipcev, oskarjev? V kinu sta že urbana romantična komedija Prasica, slabšalni izraz za žensko režiserke Tijane Zinajić in scenaristke Ize Strehar, in dokumentarec Odpuščanje režiserke Marije Zidar o možnosti družinske sprave v albanskem visokogorju. Ocenjujemo češko animirano pustolovščino Tudi miši gredo v nebesa in akcijski triler V senci zarote z Liamom Neesonom v glavni vlogi. Pridružite se nam pri razmisleku o filmih!


18.03.2022

Zaključek Festivala dokumentarnega filma

V sredo se zaključil 24. festival Dokumentarnega filma v Ljubljani, nagrado Amnesty International za najboljši film na temo človekovih pravic je dobil vietnamski film Otroci megle o etnični manjšini Hmong s severa Vietnama. Režiserka Diem Ha Le se nam je oglasila iz Vietnama. Litvansko-ameriškemu cineastu Jonasu Mekasu so na festivalu posvetili retrospektivo v Slovenski kinoteki, kjer so njegove eksperimentalne dokumentarne filme prikazali s 16-mm filmskega traku. poročamo pa tudi o tekmovalnem programu, zaključnem filmu in spremljevalnih dogodkih. Na zaključnem večeru so prikazali film Smučarske sanje o treh mladih Afganistankah, ki sanjajo o tem, da bi postale profesionalne smučarke in se v bližnji prihodnosti udeležile olimpijskih iger. Ko jim njihova slovenska trenerka smučanja Ana sporoči, da lahko odidejo v Evropo na intenzivno usposabljanje za učiteljice smučanja, se zdi, da so korak bližje k uresničitvi svojih sanj – a evropski obisk se zanje odvije drugače od vseh pričakovanj …


11.03.2022

Priporočila s Festivala dokumentarnega filma

Posvečamo se filmom, ki jih do srede lahko ujamete na Festivalu dokumentarnega filma. V tekmovalnem programu se je že odvrtel večkrat nagrajeni dokumentarec Odpuščanje režiserke Marije Zidar o krvnem maščevanju v albanskih gorah, presunljiva in izjemno dragocena pričevanja izraelskih vojakov z okupiranih ozemelj v Gazi in na Zahodnem bregu z naslovom Prvih 54 let: Skrajšani priročnik za vojaško okupacijo režiserja Avija Mograbija ter Država, ki se lepo vede, diskurzivni film o protestih rumenih jopičev v Franciji in policijskem nasilju, ki se je zgrnilo nadnje. Izpostavljamo dokumentarni film vietnamske režiserke Diem Ha Le, ki je za svoj prvenec Otroci megle preživela več kot tri leta v gorah severnega Vietnama, kjer so se ohranili običaji prodajanja hčera za visoke zneske, ki družini pomagajo preživeti, in ugrabljanja deklet, ki so nato prisiljene v poroko. Eden od najboljših filmov preteklega leta je tudi dokumentarec Marie Speth, Gospod Bachmann in njegov razred, skoraj štiriurni portret razreda v šoli za priseljence, ter njihovega učitelja in njegovih sodelavcev, ki imajo tudi sami priseljensko ozadje. Na rednem sporedu naših kinematografov pa si lahko ogledate Vojvodo, komično dramo, ki je zasnovana na resničnih dogodkih iz šestdesetih, ko je Kempton Bunton, starec, ki želi izboljšati svet, ukradel sliko vojvode Wellingtona iz londonske Narodne galerije. V redni distribuciji je tudi Dogodek, zmagovalni igrani film beneške filmske Mostre, ki govoru o težavnem in prepovedanem splavu v Franciji v 60. letih prejšnjega stoletja. Tema je v sodobni Evropi žal znova prav boleče aktualna.


04.03.2022

Ne vojni! in kijevski uporniški filmski bataljon

Težak položaj, v katerem sta se znašli Ukrajina, Evropa in z njima tudi drugi deli sveta, se zrcali tudi v umetnosti. Negotovost se je razširila na področje kulturnih politik, te so razpete med bojkotom in solidarnostjo, medtem, ko kulturne institucije, kot so filmski festivali, ugotavljajo, da potreba po filmih, ki so družbenokritični in obravnavajo kršenja človekovih pravic, na žalost še zlepa ne bo minila. Med njimi je tudi 24. festival dokumentarnega filma, ki se v Ljubljani in na spletu pričenja prihodnji teden. Kaj se lahko o sedanjosti naučimo z vpogledom v preteklost – nam lahko o današnjem delovanju medijev in lažnih informacijah kaj povedo najzgodnejši filmi, denimo filmi sovjetskega pionirja obzornikov in dokumentarnih filmov Dzige Vertova? O tem smo povprašali kuratorja serije dogodkov Kino Uho v Slovenski kinoteki, Matevža Jermana, ki je v Ljubljano pripeljal Kino-Pravdo. Vabljeni k poslušanju.


25.02.2022

Iskre v času: Film o svetovnem računalniškem podvigu slovenskih elektrotehnikov

Naša kritiška ekipa ocenjuje kinouspešnico preteklega tedna, fantazijsko pustolovščino Uncharted, ki je nastala po priljubljeni videoigri, mladinski film Prvi sneg, glasbeno dramo Cyrano in dokumentarec Iskre v času o svetovnem računalniškem podvigu podjetja Iskra Delta režiserja Jurija Grudna. Poročamo z večera eksperimentalnega filma v Slovenski kinoteki v Ljubljani, na katerem so prikazali film Operacija mamut Jurija Medena in film iz serije Dislocirano tretje oko: Bismillah /v štirih stavkih/ v režiji Sulejmana Ferenčaka iz leta 1984, ki ga je Slovenska kinoteka tudi restavrirala.


18.02.2022

Kaj je kinoteka?

Pred mikrofon smo povabili poročevalko Ingrid Kovač Brus, ki je spremljala 72. Berlinale. V Berlinu so v sredo že podelili nagrade, po dolgih letih pa so v tekmovalnem programu zavrteli slovenski film, Moja Vesna režiserke Sare Kern. Jurij Meden iz Avstrijskega filmskega muzeja v pogovoru s Tino Poglajen predstavlja svoja razmišljanja o ohranjanju in prikazovanju filma v času digitalizacije. Zbral jih je v knjigi z naslovom Kaj je kinoteka? Vas zanima, kaj igra v kinu? Gaja Poeschl, Muanis Sinanović in Petra Meterc ocenjujejo filme s sporeda naših kinodvoran: Kupe št. 6, Vrnitev v Reims (odlomki) in Smrt na Nilu.


11.02.2022

Peter von Kant odprl Berlinale

72. izdaja enega največjih filmskih festivalov na svetu kljub vsemu poteka v živo. Na odprtju v četrtek zvečer se »aplavz se kar ni polegel, po vrsti filmskih dogodkov, ki potekajo na daljavo, so pravi, resnični, zares cenjeni,« pravi Ingrid Kovač Brus, ki se nam je oglasila iz Berlina. Pri nas se pričenja 16. Festival gorniškega filma, ki ga bo odprl dokumentarni film Stena – vzpon do zlata, o štirih vrhunskih plezalkah, tudi naši Janji Garnbret. Še prej pa se bo Kinodvor vrnil v (dobre stare) čase kina Sloga, za katerega je Adi Smolar ironično opozarjal, da »V Slogi pa vrtijo … pornografijo.« Noč erotičnega filma, »Kinosloga Retrosex«, bo prinesla tri unikatne klasike filmske erotike: razvpito Ekstazo Gustava Machatýa s Hedy Lamarr, Delovna dekleta Lizzie Borden in prvo francosko trdoerotično uspešnico s slikovitim naslovom – Zgovorna vagina. Ocenjujemo tudi dva filma z aktualnega kinosporeda: Padec Lune in Veliko svobodo.


Stran 7 od 48
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov