Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


Gremo v kino

959 epizod


Seznanjamo vas z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, kritiško sledimo filmskemu programu, se pogovarjamo z domačimi in tujimi ustvarjalkami in ustvarjalci in seveda vabimo v kino. Oddaja je v radijskem mediju že od leta 1946.

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


07.05.2021

O filmih Zastoj in Izbrisati zgodovino ter o poletnih filmskih festivalih

Z režiserjem in scenaristom Vinkom Möderndorferjem se bomo pogovarjali o njegovem novem filmu Zastoj, ki bo v soboto doživel svetovno premiero na 49. beograjskem filmskem festivalu FEST. Organizatorji načrtujejo projekcije v kinu z do 500 gledalci. Tudi pri nas se že lahko odpirajo kinodvorane, vendar trenutno še s precej strožjimi omejitvami do 10 gledalcev. V ljubljanskem Kinodvoru in na spletni platformi Art kino mreže Slovenije si tako lahko ogledate film Izbrisati zgodovino, satiro francoskih avtorjev Benoîta Delépina in Gustava Kerverna o sodobnem človeku v primežu digitalnih tehnologij. V oddaji bomo napovedali še, katere filmske festivale načrtujejo v poletnih mesecih pri nas in v tujini, ter predstavili cikel predavanj, s katerim se bomo do konca leta sprehodili po izbranih poglavjih iz zgodovine filmske umetnosti.


30.04.2021

Ocenjujemo Prinčevo potovanje in Gospodično Marx

V središču pozornosti sta tokrat animirani film Prinčevo potovanje z močnim ekološkim in protirasističnim sporočilom ter prav tako angažirana Gospodična Marx o borki za delavske in ženske pravice Eleanor Marx, najmlajši hčeri Karla Marxa. Pogovarjamo se z Bojanom Labovićem, novim direktorjem Festivala slovenskega filma – letošnja izdaja se bo predvidoma odvila v Portorožu med 11. in 17. oktobrom. Poleg tega komentiramo nedeljsko podelitev oskarjev.


23.04.2021

Pred vrati je podelitev oskarjev

V noči z nedelje na ponedeljek bo Ameriška filmska akademija podelila oskarje. Gre za enega še vedno najbolj gledanih dogodkov, ki pa ga v zadnjih letih vseeno spremlja vedno manj ljudi. V naši oddaji se oziramo k letošnjim favoritom. Poleg tega se posvečamo filmom, v katerih najdemo posvetila kinu kot prostoru filmske magije, razmišljamo še o filmski klasiki Cesta Federica Fellinija, ki bo ta teden na ogled na Televiziji Slovenija v rubriki Kinoteka.


16.04.2021

Sin režiserke Ines Tanović, novi afroameriški film ter srečanje ministra Simonitija s filmskimi ustvarjalci

Ocenili bomo film Sin, dramo o odraščanju v današnjem Sarajevu, pod katero se podpisuje scenaristka in režiserka Ines Tanović, poročali o spletnem srečanju ministra za kulturo Vaska Simonitija in filmskih ustvarjalcev ter objavili esej o novem afroameriškem filmu, ki v zadnjih letih dosega enega od ustvarjalnih vrhuncev. Do konca tedna si lahko prek spleta ogledate tudi tri filme, ki so nominirani za nagrado evropskega občinstva lux: film danskega režiserja Thomasa Vinterberga Nažgani, Kolektiv v režiji romunskega režiserja Alexandra Nanaua in film Corpus Christi poljskega režiserja Jana Komase.


09.04.2021

Pomladni Sarajevski filmski festival povezal regijo; prek spleta sta na ogled dokumentarec Greta in ruski igrani film Dragi tovariši

Pomladna izdaja Sarajevskega filmskega festivala je dostopna tudi slovenskim gledalcem, ki si v teh dneh prek spletne platforme Art kino mreže lahko ogledajo še dokumentarec o podnebni aktivistki Greti Thunberg. Na voljo nam je tudi ogled igranega filma Dragi tovariši veterana ruskega filma Andreja Končalovskega. 83-letnik je posnel film o brutalno utišani delavski stavki leta 1962, ki ji je sledil desetletja prikrit masaker sovjetskih represivnih organov nad uporniki. Ocenjujemo tudi film iranskega režiserja Mohammada Rasoulofa, prav tako strastnega upornika, ki v filmu Zlo ne obstaja pod vprašaj postavlja iransko družbeno ureditev, natančneje izvrševanje smrtne kazni in možnost ugovora vesti. Spletni ogled filmov Dragi tovariši in Zlo ne obstaja je omogočil Cankarjev dom v Ljubljani.


02.04.2021

Prek spleta si lahko ogledamo Švic, odličen portret osamljenosti v času, zaznamovanem z družbenimi omrežji

Posvečamo se filmoma, ki ju v teh dneh prek spleta ponuja na ogled Kinodvor – poljskemu filmu Švic švedskega režiserja Magnusa Von Horna, ki prikazuje nov poklic spletnega vplivneža, in dokumentarcu Zakaj skačem, posnetem po knjižni uspešnici avtističnega dečka. Poleg tega se oziramo k pravkar minulemu Festivalu dokumentarnega filma, ki je letos prav tako potekal prek spleta in letošnjemu prejemniku nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic, dokumentarcu Punčka Sébastiena Lifshitza o deklici, ujeti v telesu dečka.


26.03.2021

Poteka spletna izdaja 23. festivala dokumentarnega filma

Tokrat so v središču filmi na letošnji spletni izdaji Festivala dokumentarnega filma – poglabljamo se na primer v sklop petih del, ki imajo v središču temo človekovih pravic in tekmujejo za nagrado Amnesty International Slovenije. Predstavljamo tudi prvo samostojno razstavo v novih prostorih Slovenske kinoteke z naslovom France Štiglic: Filmska zapuščina. Obiskovalcem bo do začetka decembra ponujala vpogled v delovni in intimni svet enega največjih slovenskih filmskih ustvarjalcev.


19.03.2021

Gremo v kino: Kolektivni beg v intimo

Pred mikrofon smo povabili Simona Popka, direktorja Festivala dokumentarnega filma, ki se prihodnji teden začne že triindvajsetič. Dokumentarni filmi bodo tokrat predstavljeni v "gloriji virtualnega domačega kina", tako, kot po sili razmer nasploh mineva "že leto dni kolektivnega bega v intimo, notranji svet, ki ga je vsakdo od nas občutil drugače", je Popek zapisal v uvodniku k letošnji izdaji festivala. Poročamo še o letošnjih oskarjevskih nominacijah, ki v središče pozornosti postavljajo filme Mank, Oče, Juda in črni Mesija, Minari, Dežela nomadov, Zvok metala, Sojenje čikaški sedmerici, pa tudi Obetavno mladenko. Kinoteka na spletu pa ob prihajajočem Mednarodnem tednu frankofonije pripravlja spletno projekcijo dokumentarnega filma Skrivnost Mélies in treh kratkih filmov francoskega pionirja sedme umetnosti Georgesa Méliesa skupaj s seminarjem o restavriranju filmske dediščine.


12.03.2021

"Nesrečno nabijanje ali odštekani porno" in drugi zmagovalci Berlinala

V oddaji se oziramo po zmagovalcih Berlinala, ogledali smo si prvi premieri spletnega Kinodvora, filma Asistentka režiserke in scenaristke Kitty Green in Poletje '85 Francoisa Ozona, na Televiziji Slovenija pa se s filmom Vsi drugi se imenujejo Ali začenja cikel del Rainerja Wernerja Fassbinderja. Na kratko govorimo tudi o viziji Nacionalnega sveta za kulturo glede prihodnosti slovenske kinematografije.


05.03.2021

Končuje se Berlinale

V teh dneh imajo ljubitelji in ljubiteljice filma na razpolago kar nekaj prireditev, ki jih lahko spremljajo iz udobja svojih naslanjačev. Izteka se 71. mednarodni filmski festival v Berlinu, ki je letos prinesel zanimiv tekmovalni program in stranske sklope filmov: denimo, film Jaz sem tvoj človek, znanstveno-fantastično romantično komedijo režiserke Marie Schrader, edinstveno Malo mamo francoske režiserke Céline Sciamma, ki je svojo značilno naturalistično estetiko tokrat združila z magično-realističnimi pripovednimi elementi, ali pa marksistično komedijo Krvosesi nemškega režiserja Juliana Radlmaierja, ki se je odločil Marxov Kapital v filmskem scenariju brati dobesedno. Poročali bomo seveda o letošnjih nagrajencih in nagrajenkah festivala, pozornost pa bomo posvetili tudi domačemu filmskemu dogajanju od Dni etnografskega filma do Feminističnega filmskega festivala in novih ponudnikov videa na zahtevo.


26.02.2021

Dnevi etnografskega filma se bodo tokrat odvijali prek spleta

Tokrat bomo razmišljali o uvrstitvi kratkega eksperimentalnega filma hrvaškega režiserja Daliborja Barića med 27 favoritov za oskarja za najboljši kratkometražni film. Predstavili bomo letošnjo izdajo Dnevov etnografskega filma, ki bo potekala med 3. in 6. marcem prek spleta. Žvižgači, delo, v katerem je Corneliu Porumboiu izvirno interpretiral žanr kriminalke (film bo na ogled v soboto v Sedmem pečatu na TV SLO), predstavlja izhodišče za razmislek o filmografiji enega najbolj prodornih predstavnikov romunskega novega vala. Posvetili se bomo tudi italijanski filmski klasiki Nevarni ovinki Dina Risija, ki bo prav tako na ogled na TV SLO v rubriki Kinoteka.


19.02.2021

Kraljici nove ženske komedije Kristen Wiig in Annie Mumolo sta te dni predstavili svoj najnovejši izdelek

Ocenjujemo vestern Novice sveta s Tomom Hanksom v glavni vlogi, ki je med favoriti za oskarja za najboljši film. Posvečamo se novi komediji scenaristk Kristen Wiig in Annie Mumolo – ustvarjalk ene najbolj uspešnih komedij novega tisočletja Dekliščina. V filmu Barb in Star gresta v Vista Del Mar sta odigrali tudi naslovni vlogi prijateljic srednjih let, ki prvič zapustita zakotno mestece, v katerem živita, in se odpravita na dopust na Florido. Na TV SLO pa je ta teden v rubriki Kinoteka na ogled Rdeča puščava Michelangela Antonionija. V oddaji razmišljamo o vizualnih sredstvih, s katerimi je Antonioni v tej filmski umetnini uspel prikazati posledice industrializacije in s tem povezano tesnobo.


12.02.2021

Kratki film Sestre slavil v Clermont-Ferrandu

Glavna mednarodna nagrada najpomembnejšega filmskega festivala kratkega filma v Clermont-Ferrandu je pripadla slovenskemu filmu Sestre režiserke Katarine Rešek – Kukle. Znan je program letošnjega Berlinala, obeta se noč erotičnega filma, v oddaji pa govorimo tudi o dveh velikanih svetovnega filma, ki sta se pred kratkim poslovila, igralcu Christopherju Plummerju in scenaristu Jeanu-Claudeu Carriereu.


05.02.2021

Letošnji nagrajenec Prešernovega sklada Matjaž Ivanišin razmišlja o trenutnem stanju na področju filmskega ustvarjanja in o svoji filmografiji

Pogovarjamo se z letošnjim dobitnikom nagrade Prešernovega sklada Matjažem Ivanišinom, Marko Šantić predstavlja svoj film Zbudi me, ki ga pravkar snema. Posvečamo se filmski klasiki Najlepša Luchina Viscontija, ki bo v petek na ogled na Televiziji Slovenija v rubriki Kinoteka, poleg tega poročamo o spletni izdaji Mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu.


29.01.2021

Kateri so ta hip največji izzivi filmske vzgoje?

Na dvodnevnem spletnem seminarju filmske vzgoje v Jugovzhodni Evropi so se udeleženci spraševali o trenutnem stanju na tem področju v času, zaznamovanem s pandemijo, in razmišljali o možnih smereh razvoja. Ocenjujemo enega od favoritov za nagrade Ameriške filmske akademije, in sicer Ma Rainey's Black Bottom o znameniti pevki bluesa, ogledali smo si tudi kratki film Komaj čakam, da prideš Tomaža Groma, pri katerem gre za intimen družinski portret, ki pa je veliko več kot to. Več kot 20 let po nastanku filma Človek z lune režiserja Miloša Formana, razmišljamo o tem delu, v katerem je Jim Carrey morda odigral svojo najboljšo vlogo v karieri do zdaj. S tem filmom na TV SLO v rubriki Kinoteka zaključujejo cikel, posvečen delom Miloša Formana.


22.01.2021

Ob premieri dokumentarca o Borisu Pahorju na TV SLO se pogovarjamo s soscenaristom in producentom filma Marcom Ramsayjem

Tokrat se sprašujemo, kateri so glavni favoriti za letošnje nagrade Ameriške filmske akademije, poleg tega se posvečamo britanskemu dokumentarcu o tržaškem pisatelju Borisu Pahorju z naslovom Mož, ki je preveč videl in trilerju Nočni ptič scenarista in režiserja Dana Gilroya - oba filma bosta v teh dneh na sporedu na Televiziji Slovenija. Z urednico filmskega programa na naši televiziji Ivano Novak pa se pogovarjamo o rubriki Kinoteka, ki je v času zaprtja kinematografov še pridobila na pomenu, saj nam omogoča stik z izjemnimi deli iz zakladnice svetovnega filma.


15.01.2021

Restavriranje slovenskih filmov v letu 2021

Tokrat se sprašujemo o tem, kako je bilo v zadnjem letu z restavriranjem slovenskih filmov in kakšni so načrti za prihodnost, predvsem za letošnje leto. Izjemni Angel uničenja Luisa Bunuela predstavlja izhodišče za razmislek o filmskih odzivih ljudi na grožnje od zunaj in na ujetost. Poleg tega se ob filmu Dan gneva, režijskem prvencu Raúla Arévala, ki bo na sporedu v soboto na Televiziji Slovenija v rubriki Sedmi pečat, poglabljamo v žanr filma maščevanja.


08.01.2021

Najbolj pričakovani filmi leta 2021

Sprašujemo se, kateri so najbolj pričakovani filmi leta 2021, poglabljamo se v ustvarjanje Miloša Formana, avtorja mojstrovin češkega novega vala, na primer Črnega Petra ali Plavolaskinih ljubezni, ki je pozneje s svojimi ameriškimi filmi, na primer z Letom nad kukavičjim gnezdom ali Amadeusom, postal tudi eden najbolj uspešnih hollywoodskih ustvarjalcev. Ocenjujemo Zgodbo o treh sestrah – film turškega režiserja Emina Alperja, ki si je leta 2019 zanj prislužil nagrado za najboljšo režijo v Sarajevu, bo v soboto na ogled na Televiziji Slovenija. Razmišljamo še o filmih, ki tematizirajo kuge in druge bolezni v preteklih obdobjih.


01.01.2021

Kakšno bo prihodnje filmsko desetletje? Bolj dovzetno za socialna vprašanja.

Minulo leto bi najraje pozabili, čeprav si ga bomo za vedno zapomnili. Zato bomo pogledali naprej in napovedali, kaj nam prinaša desetletje, ki je pred nami. Med drugim pričakujemo nov minipleks v središču prestolnice. Pogovarjali se bomo tudi z novim predsednikom Društva slovenskih režiserjev Matevžem Luzarjem in ocenili holivudsko dramo Mitje Okorna Leto življenja.


25.12.2020

Leto 2020 in film

Kaj nam filmi, ki smo jih gledali letos, povedo o svetu, v katerem živimo? Kateri so bili najpomembnejši filmski dogodki pri nas v letu 2020? In nenazadnje, katere božične filme si je vredno ogledati v teh prazničnih dneh?


Stran 10 od 48
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov