Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


Gremo v kino

950 epizod


Seznanjamo vas z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, kritiško sledimo filmskemu programu, se pogovarjamo z domačimi in tujimi ustvarjalkami in ustvarjalci in seveda vabimo v kino. Oddaja je v radijskem mediju že od leta 1946.

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


27.12.2019

Resnica, Ritem udarcev, Slavna medvedja zasedba Sicilije, BOFF, Široko zaprte oči dvajset let pozneje

Izbirali bomo med filmi Resnica japonskega režiserja Hirokazuja Koreede, britanskim Ritmom udarcev Briana Welsha in animirano Slavno medvedjo zasedbo Sicilije Lorenza Mattottija. Povabili vas bomo v Bovec na festival športnega filma in se vprašali, ali nas Kubrickova poslednja mojstrovina Široko zaprte oči danes nagovarja drugače, kot ob nastanku pred dvajsetimi leti.


20.12.2019

Vojna zvezd: Vzpon Skywalkerja, Nož v hrbet, Portret mladenke v ognju, Sune in Sune

V središču oddaje Gremo v kino je zadnji del tretje in zadnje trilogije Vojne zvezd s podnaslovom Vzpon Skywalkerja. Ocenjujemo tudi detektivko z zvezdniško zasedbo (Jamie Lee Curtis, Daniel Craig, Christopher Plummer in drugi) Nož v hrbet režiserja Riana Johnsona (sicer tudi režiserja predzadnjega dela Vojne zvezd), pa novi film francoske cineastke Céline Sciamma (avtorice Pobalinke in Bande punc) – njena zgodovinska romanca Portret mladenke v ognju, postavljena v 18. stoletje, je v Cannesu prejela nagrado za najboljši scenarij – ter švedsko družinsko komedijo Jona Holmberga Sune in Sune.


14.02.2020

Oskarji 2020, Prekla, #Tukaj sem, Fantazijski otok

V oddaji se bomo najprej ozrli k minulim oskarjem in presenetljivemu zmagovalcu, med premierami pa bomo ocenili tri filme – zmagovalca lanskega lifa, rusko dramo Prekla, francosko belgijsko romantično komedijo Tukaj sem in grozljivko Fantazijski otok.


14.12.2019

Medtem ko vas ni bilo, Jumanji: Naslednja stopnja, Greš? Grem!, Aeronavta

Pogovarjali se bomo o novem delu britanskega režijskega veterana Kena Loacha Medtem ko vas ni bilo ter ocenili nove filme z rednega sporeda: hrvaški film ceste Greš? Grem! Potem gremo naprej z nadaljevanjem akcijskega Jumanjija ter biografsko-pustolovskih Aeronavtov. Foto: Kinodvor.


07.12.2019

Animateka, Parazit, Jaz sem Frenk, Korporacija, I-otok

Oddajo tokrat namenjamo kar trem slovenskim filmom: novi drami Metoda Pevca Jaz sem Frenk, kriminalni drami Zorana Benčiča in Mateja Nahtigala Korporacija in dokumentarnemu filmu I-otok Mihe Čélarja. Govorimo tudi o letošnjem canskem zmagovalcu Parazit in o iztekajočem se festivalu Animateka.


29.11.2019

Prekla, Zgodbe iz kostanjevih gozdov, Judy, nagrada LUX, nagrada Europa Cinemas za najboljši program 2019 Kinodvoru, festival Animateka

V središču oddaje so ruski film Prekla Kantimirja Balagova, ki je prejel vodomca na 30. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, celovečerni prvenec Gregorja Božiča Zgodbe iz kostanjevih gozdov, prejemnik kar 11 vesen na letošnjem Festivalu slovenskega filma, in biografski film Judy o pevki in igralki Judy Garland. Poročamo o nagradi LUX, ki jo podeljuje Evropski parlament in jo je letos prejela slovenska manjšinska koprodukcija Bog obstaja, ime ji je Petrunija, pa o prestižni nagradi Europa Cinemas za najboljši program leta 2019, ki jo je prejel ljubljanski mestni kino Kinodvor, poleg tega predstavljamo nekaj vrhuncev festivala Animateka, ki se začenja v ponedeljek, 2. decembra.


22.11.2019

30. Ljubljanski mednarodni filmski festival, 35. festival LGBT filma

Večji del tokratne oddaje Gremo v kino posvečamo 30. Ljubljanskemu mednarodnemu filmskemu festivalu – med drugim poročamo o najboljših filmih v tekmovalni sekciji Perspektive, o filmih za otroke in mlade, pa o slovenskih filmih in koprodukcijah, ki jih tokrat na festivalu ni malo. Poleg tega v oddaji predstavljamo program 35. festivala LGBT filma.


15.11.2019

30. ljubljanski mednarodni filmski festival

V Ljubljani se je začel 30. Liffe. Jubilejni ljubljanski filmski festival gosti kultnega ameriškega režiserja Abela Ferraro in pričakuje milijontega obiskovalca, ki si projekcije lahko ogleda v šestih ljubljanskih kinih in še v treh v Mariboru, Celju in Novem mestu. V oddaji se bomo posvetili sekcijama Perspektive in Ekstravaganca ter prvi celovitejši retrospektivi kubanskega filma pri nas.


08.11.2019

Dober dan za delo, Mali Joe, Neskončni nogomet, Doktor Sleep, Jesenska filmska šola

V središču oddaje Gremo v kino je novi film Martina Turka Dober dan za delo. Zgodba o moškem, ki je, kot pravi Turk, »predober za ta svet«, je postavljena v sodobni Sarajevo. Ocenjujemo tudi film Mali Joe Jessice Hausner, dokumentarec Neskončni nogomet – njegov avtor Corneliu Porumboiu, eden vidnejših predstavnikov romunskega novega vala, je v njem predstavil moškega, ki želi spremeniti pravila nogometa – in zatem še grozljivko Doktor Sleep, nadaljevanje kultnega Izžarevanja, ki ga je režiral Stanley Kubrick. Za film je skupaj z režiserjem Mikom Flanaganom napisal scenarij po svoji knjigi Stephen King, ki je tudi avtor romana Izžarevanje. Poleg tega v oddaji poročamo o mednarodnem simpoziju filmske teorije Jesenska filmska šola – letos je bil dogodek posvečen odrazom razvoja novih identitetnih struktur v dokumentarcih z območja tako imenovane »jugosfere«.


01.11.2019

Kickbokserka, Kam si izginila, Bernadette?, O, partigiano - vseevropska retrospektiva partizanskega filma na Viennalu, festival dokumentarnega filma v Jihlavi

Spored v naših kinodvoranah ta hip ponuja vrsto jesenskih uspešnic, mi pa bomo danes dali prednost mladim gledalcem, ki jim v kinematografih med počitnicami vrtijo enega najbolj nagrajevanih mladinskih filmov – nizozemsko Kickbokserko. Ogledali smo si tudi zadnji film ameriškega režiserja Richarda Linklaterja Kam si izginila, Bernadette?, se ustavili na Dunaju, na Viennalu, ki ga je letos dobesedno zavzel slovenski film, in v češki Jihlavi, kjer so v ospredju vzhodnoevropski dokumentarci.


25.10.2019

Božja milost, Mafija v objektivu, Ne pozabi dihati, Dnevi nemškega filma, Noč grozljivk, 30. Liffe

V oddaji Gremo v kino sta pod drobnogledom Božja milost Françoisa Ozona (film je prejel veliko nagrado žirije na letošnjem Berlinalu) in dokumentarec Mafija v objektivu Kim Longinotto, v središču katerega je fotografinja Letizia Battaglia. Z Martinom Turkom se pogovarjamo ob svetovni premieri njegovega filma Ne pozabi dihati v Rimu, poročamo o Dnevih nemškega filma v Slovenski kinoteki in o Noči grozljivk v Kinodvoru, poleg tega predstavljamo program 30. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe.


18.10.2019

Preboj, Vlado Škafar na Dunaju, Kim Longinotto, Deževen dan v New Yorku, Vrnitev v deželo zombijev

Premiero je doživel vojni film Preboj o dogodkih iz marca 1945, ko sta na Menini planini partizanski diviziji presekali obroč 22-krat številčnejše nemške vojske in si priborili svobodo. Režiser in soscenarist je Dejan Babosek, film pa je posnet po knjigi spominov danes 96-letnega partizanskega komandanta Franca Severja – Frante Past na Menini planini. V avstrijskem filmskem muzeju na Dunaju so ta teden pripravili retrospektivo filmov Vlada Škafarja, medtem ko je Ljubljano v četrtek obiskala prejemnica nagrade Darko Bratina, britanska dokumentaristka Kim Longinotto, ki na neposreden, diskreten in hkrati politično ozaveščen način izpostavlja vlogo ženske v sodobni družbi. Premiero je doživel tudi njen dokumentarec Mafija v objektivu. Woody Allen je dogajalni prostor svojega novega filma znova umestil v New York in igralsko ekipo napolnil z obetavnimi imeni mlade generacije. Romantično komedijo Deževen dan v New Yorku bomo ocenili prav tako kot nadaljevanje komično-grozljivega žanrskega hibrida izpred desetih let, tokrat z naslovom Vrnitev v deželo zombijev.


11.10.2019

Binti, Alice in župan, Pritisk, Dvojnik, pogovor s Koljo Saksido

V oddaji Gremo v kino belgijska režiserka Frederike Migom govori o nastanku mladinskega filma Binti, v središču katerega je 12letna angažirana vlogerka; pod drobnogled smo dali dokumentarec Pritisk, ki nudi uvid v globalno stanovanjsko krizo, film Alice in župan Nicolasa Pariserja o politiku, ki se za pomoč pri svojem delovanju obrne k filozofinji, in triler Dvojnik, v katerem je Will Smith zaigral dve vlogi – 51-letnega elitnega morilca in svojega 23-letnega dvojnika. Za mladi lik so igralca digitalno pomladili.


04.10.2019

Oroslan, Joker, Pavarotti, Retrospektiva Franceta Štiglica

V Slovenski kinoteki v Ljubljani ob retrospektivi Jeana Renoirja poteka še retrospektiva našega filmskega pionirja, pedagoga in politika Franceta Štiglica ob stoletnici njegovega rojstva. Premieri tedna sta Oroslan, celovečerni igrani prvenec Matjaža Ivanišina, ter Joker, z beneškim zlatim levom nagrajeni film, v katerem je zaigral Joaquin Phoenix. Ocenili bomo tudi dokumentarni portret zvezdniškega tenorista Luciana Pavarottija, ki je operno umetnost približal množicam po vsem svetu. Na fotografiji: Premiera filma Oroslan 2. oktobra 2019 v Kinodvoru v Ljubljani (foto: Urška Boljkovac).


27.09.2019

Komentar 22. Festivala slovenskega filma, Prekletstvo Valburge, Košarkar naj bo 2, Zaton, Ad Astra: Pot do zvezd

Prejšnjo nedeljo se je s podelitvijo nagrad, od katerih jih je kar 11 prejel film Zgodbe iz kostanjevih gozdov Gregorja Božiča, zaključil 22. Festival slovenskega filma – v oddaji Gremo v kino komentiramo letošnji festival, poleg tega ocenjujemo slovenska filma Prekletstvo Valburge Tomaža Gorkiča in drugi del filma Košarkar naj bo Borisa Bezića, ocenjujemo tudi novi film Lászla Nemesa Zaton in znanstvenofantastični triler Ad Astra: Pot do zvezd.


20.09.2019

22. festival slovenskega filma

Tokrat se posvečamo 22. Festivalu Slovenskega filma. Odprl ga je film Metoda Pevca Jaz sem Frenk, sklenil pa se bo v nedeljo s sklepno slovesnostjo in podelitvijo nagrad. Ogledati si jo bo mogoče v neposrednem prenosu na 1. programu Televizije Slovenija.


13.09.2019

Igor in Rosa; 22. festival slovenskega filma; Moj dedi je padel iz Marsa

Predstavili bomo 22. festival slovenskega filma, ki se začenja v torek v Portorožu, in pred mikrofon povabili zamejsko režiserko Katjo Coljo, ki je posnela svoj celovečerni igrani prvenec Igor in Rosa, v katerem sta nastopila Boris Cavazza in Lunetta Savino. Ocenili bomo hrvaški znanstveno-fantastični film za otroke Moj dedi je padel z Marsa. Pri njem je Slovenija sodelovala kot manjšinski koproducent.


06.09.2019

Beneški filmski festival, Zgodbe iz kostanjevih gozdov, Bolečina in slava, Koža

V oddaji Gremo v kino poročamo o vrhuncih letošnjega Beneškega filmskega festivala, gost v oddaji je Gregor Božič, režiser igranega celovečernega filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov, ki bo doživel svetovno premiero na filmskem festivalu v Torontu, poleg tega ocenjujemo avtobiografski film Pedra Almodovarja Bolečina in slava in biografsko dramo Koža scenarista in režiserja Guya Nattiva.


30.08.2019

Beneški filmski festival, 112, Nikoli ni prepozno, jesenska sezona v Slovenski kinoteki

V tokratni oddaji Gremo v kino poročamo z Beneškega filmskega festivala, ki se je začel v sredo s filmom Resnica Hirokazuja Kore-ede, ocenjujemo enega najbolj nagrajevanih prvencev lanskega leta – kriminalno dramo 112 danskega režiserja Gustava Möllerja – in komedijo Nikoli ni prepozno z Diane Keaton v glavni vlogi, poleg tega razkrivamo program jesenske sezone v Slovenski kinoteki.


23.08.2019

Sarajevski in beneški festival, festival Fekk, Beli vran in Yesterday

Tokrat o dveh aktualnih festivalih, sarajevskem in festivalu kratkega filma Fekk - v okviru tega je naša gostja mlada Jelena Gavrilović, ki jo festival pregledno predstavlja v kategoriji Instant kult. Napovedujemo bližajoči se beneški filmski festival, med premierami pa ocenjujemo filma Beli vran režiserja Ralpha Fiennesa in Yesterday, komično delo o človeku, ki je po spletu naključij edini znal zaigrati vse največje uspešnice Beatlov.


Stran 13 od 48
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov