Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


Gremo v kino

950 epizod


Seznanjamo vas z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, kritiško sledimo filmskemu programu, se pogovarjamo z domačimi in tujimi ustvarjalkami in ustvarjalci in seveda vabimo v kino. Oddaja je v radijskem mediju že od leta 1946.

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


22.09.2017

Nagrajenci in komentar Festivala slovenskega filma, Kvadrat, Sledi v snegu, Kingsman: Zlati krog

Prejšnji teden se je s podelitvijo oblikovno prenovljenih nagrad vesna sklenil 20. festival slovenskega filma. Pred mikrofon smo povabili prejemnike vesen in komentirali jubilejno izvedbo festivala. Za premiero tedna smo izbrali cannskega zmagovalca, satiro Kvadrat; ocenjujemo še triler Sledi v snegu in drugi del akcijskega filma Kingsman s podnaslovom Zlati krog. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Prenovljeni kipci vesen.


15.09.2017

20. Festival slovenskega filma

V Portorožu poteka največji slovenski filmski dogodek, jubilejni 20. Festival slovenskega filma, ki mu tokrat posvečamo oddajo v celoti. V njej predstavljamo najnovejša dela Marka Naberšnika, Matjaža Ivanišina, Roka Bička, Borisa Petkoviča, Janeza Burgerja in številnih drugih in napovedujemo prihajajoče festivalske premiere. Foto: PERFO


08.09.2017

74. Beneški filmski festival, Košarkar naj bo, Naši filmi doma, 20. Festival slovenskega filma, nova sezona v Slovenski kinoteki

V oddaji Gremo v kino poročamo o dogajanju na 74. Beneškem filmskem festivalu, pa o novem slovenskem mladinskem filmu Košarkar naj bo režiserja Borisa Petkoviča in o sklopu dogodkov Naši filmi doma. Govorimo o tem, kaj vas pričakuje na 20. Festivalu slovenskega filma, ki se začenja prihodnji torek, in kaj v prihodnji sezoni pripravljajo v Slovenski kinoteki.


01.09.2017

Beneški filmski festival, Druga stran upanja, Krij mi hrbet, FeKK

V oddaji govorimo o novostih na Beneškem filmskem festivalu, ki se je začel v sredo, in o iztekajočem se Festivalu kratkega filma v Ljubljani. Ocenjujemo tudi dve premieri: film Druga stran upanja Akija Kaurismäkija, ob katerem smo se pogovarjali z glavnim igralcem Sakarijem Kuosmanenom, in akcijsko komedijo Krij mi hrbet.


25.08.2017

Festival kratkega filma FEKK, Poletna Animateka, Festival v Benetkah, Barry Seal: Tihotapec, Družinica, Jelka Stergel

Pred svetovno premiero filma Družinica na festivalu v Montrealu se bomo pogovarjali z njegovim avtorjem Janom Cvitkovičem. Predstavili bomo program mednarodnega festivala kratkega filma FEKK, ki obeta predrznost, zbadljivost in duhovitost. Premiera tedna je triler Barry Seal: Tihotapec, v katerem se Tom Cruise prelevi v enega najbolj nenavadnih pilotov in tihotapcev vseh časov. Napovedujemo festival v Benetkah in jubiljeno 20. izdajo Festivala slovenskega filma, ki jo vodi Jelka Stergel. Vabljeni k poslušanju! Foto: Iz filma Barry Seal: Tihotapec.


18.08.2017

Frantz, Atomska blondinka, Pariz lahko počaka, Sarajevski filmski festival

V tokratni oddaji ocenjujemo film Frantz, v katerem se je François Ozon v črno-beli barvni paleti lotil zgodbe o žalovanju, ljubezni, spominu in spravi. V kinematografih sta se zavrtela tudi vohunski triler Atomska blondinka s Charlize Theron v glavni vlogi in romantična komedija Pariz lahko počaka Eleanor Coppola. V oddaji poleg tega poročamo o dogajanju na Sarajevskem filmskem festivalu.


11.08.2017

Sarajevski filmski festival, Odiseja, Temni stolp, Biser Bojane, Posledice - snemanje novega slovenskega filma

Med premierami smo tokrat izbrali francoski film Odiseja, ameriški film Temni stolp in srbsko črnogorski koprodukcijski film Biser Bojane. Začenja se Sarajevski filmski festival, ki se ga letos udeležujemo tudi Slovenci, bili pa smo tudi na snemanju novega slovenskega filma Posledice scenarista in režiserja Darka Štanteta.


04.08.2017

Rok Biček, Sonja Prosenc, Na mlečni poti, Kakršna mati, takšna hči, Jaz, baraba 3

V Locarnu se je v sredo začel eden najpomembnejših evropskih festivalov, na katerega se je s svojim novim filmom Družina uvrstil Rok Biček, naš današnji gost. Srečali smo se s Sonjo Prosenc, ki te dni snema svoj drugi celovečerni film z naslovom Zgodovina ljubezni. Ogledali pa smo si tudi vse filme, ki so novi na rednem sporedu, ta teden kar trije: Na mlečni poti - gre za zadnji film Emirja Kusturice, francoska komedija režiserke Noëmie Saglio (noemí sagljo) Kakršna mati, takšna hči in novi del animiranega filma o dogodivščinah priljubljenih minionov – Jaz, baraba 3.


28.07.2017

Kratki izlet v Motovun

Pred mikrofon smo povabili režiserja Igorja Bezinovića, ki je v Pulju prejel veliko zlato areno za film Kratki izlet, s katerim se poteguje tudi za glavno nagrado na motovunskem festivalu. Ocenjujemo filma Lady Macbeth in Druga stran upanja – oba je bilo mogoče videti pod zvezdami na Ljubljanskem gradu – ter domišljijski spektakel Valerian in mesto tisočerih planetov. Vabljeni k poslušanju!


21.07.2017

Dunkirk, Bravo!, Puljski filmski festival, Motovunski filmski festival

V tokratni oddaji ocenjujemo novo delo mojstra spektaklov Christopherja Nolana, ki se je tokrat lotil upodobitve pomembnega zgodovinskega trenutka v filmu Dunkirk. Razmišljamo tudi o novem filmu romunskega režiserja Raduja Judeja z naslovom Bravo! ter poročamo o vrhuncih letošnjega puljskega filmskega festivala in o tem, kaj vas pričakuje na filmskem festivalu v Motovunu.


14.07.2017

Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, Puljski filmski festival, Nož v hrbet, Alen Drljević

Grossmannov festival fantastičnega filma in vina in Puljski filmski festival. O tem govorimo v oddaji Gremo v kino, za katero smo zbrali tudi nekaj odmevov s festivala v Karlovih Varih. Med premierami v tem tednu pa jemljemo pod drobnogled kriminalno dramo Nož v hrbet z Michaelom Fassbenderjem v glavni vlogi.


07.07.2017

Filmski festival v Karlovih Varih, Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, Ita Rina - Filmska zvezda, ki je zavrnila Hollywood, Če bi bila moški

V oddaji Gremo v kino poročamo o dogajanju na 52. ediciji filmskega festivala v Karlovih Varih, o tem, kaj vas pričakuje na 13. Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina, ob 110. obletnici rojstva igralke Ite Rine pa se z Marto Frelih pogovarjamo o njenem filmu Ita Rina – Filmska zvezda, ki je zavrnila Hollywood. Poleg tega ocenjujemo francosko komedijo Če bi bila moški.


30.06.2017

Ponovni pogled na Modri žamet, Gimme Danger, Film pod zvezdami, Festival v Karlovih Varih, Cinema Ritrovato

Po slovenski premieri filma Ponovni pogled na Modri žamet na lanskem LIFFU to delo prikazujejo v Kinodvorovem letnem kinu. Ob tej priložnosti se pogovarjamo z avtorjem Petrom Braatzem. Prav tako na Kinodvorišču in v Art kino mreži se je zavrtel novi film Jima Jarmuscha – tokrat je posnel dokumentarec o skupini The Stooges. Od prihodnje srede do 29. julija se boste kinematografiji lahko predajali v letnem kinu Film pod zvezdami na ljubljanskem gradu. V oddaji govorimo o tem, kaj vse vas tam pričakuje v jasnih julijskih nočeh. Pogovarjamo se tudi s Katarino Morano – njen kratki magistrski film bo prikazan na letošnjem filmskem festivalu v Karlovih Varih. V Bologni pa pravkar teče festival Cinema Ritrovato, ki je posvečen ponovnemu odkrivanju redkih in manj znanih filmov.


23.06.2017

Buldožer - Pljuni istini u oči, Končni obračun, Dekliška noč, Vesolje med nama, Obzornik 63 - Vlak senc

Kinodvorov letni kino Kinodvorišče je v torek odprl film Buldožer – Pljuni istini u oči režiserke Varje Močnik, ki obravnava legendarno ploščo skupine Buldožer, v atriju Slovenskih železnic pa se je zavrtela tudi retro »streljačina« Končni obračun britanskega režiserja Bena Wheatleya. V oddaji Gremo v kino ocenjujemo še črno komedijo Dekliška noč, znanstvenofantastično pustolovščino Vesolje med nama, poleg tega se pogovarjamo z Niko Autor, ustvarjalko filma Obzornik 63 – Vlak senc, predstavljenega v paviljonu Republike Slovenije na letošnjem Beneškem bienalu, zdaj pa tudi v Slovenski kinoteki.


16.06.2017

Slovo od Rajka Ranfla

V oddaji se bomo poslovili od filmskega in televizijskega režiserja Rajka Ranfla, ki se je s pretanjenim občutkom za prikazovanje na videz vsakdanjih tem zapisal v zgodovino slovenskega filma. Pred mikrofon bomo povabili špansko antropologinjo in video umetnico Ro Caminal, ki na Festivalu migrantskega filma predstavlja svoj prvenec Jaz, črnec - Nadgrajeno. Režiserka Varja Močnik bo razmišljala o tem, zakaj danes skupina Buldožer in plošča Pljuni istini u oči niti ne bi mogli nastati. Ocenjujemo novosti v kinu: filma Churchill in Spomini na ljubezen. Na fotografiji: Prizor iz filma Glasba je časovna umetnost 2, LP film Buldožer - Pljuni istini u oči


09.06.2017

Ženska, ki je odšla, Mumija, Kino Otok, dunajski festival VIS, Takaši Makino

V naših kinodvoranah je zmagovalni film lanskega beneškega filmskega festivala, Ženska, ki je odšla, filipinskega režiserja Lava Diaza. Z njim se je režiser, ki v svojih črno-belih zgodbah, za katere si vzame veliko časa, analizira filipinsko družbo, končno uvrstil med prvake velikih festivalov. Govorili pa bomo tudi o filmu Mumija in festivalu Kino Otok, ki se je v nedeljo sicer končal, nekaj njegovih valov pa je zdaj v art mreži. Naš gost bo Takashi Makino, ustavili pa se bomo tudi na festivalu kratkega filma na Dunaju, kjer je bila nagrajena Sara Kern.


09.06.2017

Ženska, ki je odšla, Mumija, Kino Otok, dunajski festival VIS, Takaši Makino

V naših kinodvoranah je zmagovalni film lanskega beneškega filmskega festivala, Ženska, ki je odšla, filipinskega režiserja Lava Diaza. Z njim se je režiser, ki v svojih črno-belih zgodbah, za katere si vzame veliko časa, analizira filipinsko družbo, končno uvrstil med prvake velikih festivalov. Govorili pa bomo tudi o filmu Mumija in festivalu Kino Otok, ki se je v nedeljo sicer končal, nekaj njegovih valov pa je zdaj v art mreži. Naš gost bo Takashi Makino, ustavili pa se bomo tudi na festivalu kratkega filma na Dunaju, kjer je bila nagrajena Sara Kern.


02.06.2017

70. filmski festival v Cannesu, Kino Otok, Dvojna igra Martina Scorseseja, Čudežna ženska

V oddaji Gremo v kino razmišljamo o vrhuncih 70. edicije filmskega festivala v Cannesu, poročamo o dogajanju na festivalu Kino Otok, beseda teče o filmskem opusu Martina Scorseseja, ki mu v Slovenski kinoteki posvečajo retrospektivo, poleg tega ocenjujemo domišljijsko pustolovščino Čudežna ženska.


26.05.2017

Festival v Cannesu, Dom, ljubi dom, Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje, Izginotje, Retrospektiva Puriše Đorđevića

Pred nedeljsko podelitvijo zlate palme, ki jo letos krasi 167 diamantov, naša poročevalka povzema vrhunce 70. filmskega festivala v Cannesu. Medtem ko so v letovišču na Azurni obali zbrane filmske zvezde, v Slovenski kinoteki v Ljubljani poteka retrospektiva srbskega režiserja in scenarista Puriše Đorđevića, akterja novega jugoslovanskega filma 60. in 70. let. Pirati s Karibov so petič odvrgli sidro v naših kinematografih –  tokrat s Salazarjevim maščevanjem. Ocenjujemo dansko kriminalko Izginotje in predstavljamo dokumentarni film Maje Prettner o otrocih iz Mladinskega doma Malči Belič. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Canska zlata palma v izdelavi.


19.05.2017

Cannes 2017, Osmi potnik: Zaveza, Služkinja, Festival kratkega filma v Oberhausnu, Dialogi s Filipom

V sredo se je odprl festival v Cannesu, v torek pa končal festival kratkega filma v Oberhausnu. V oddaji govorimo tudi o dveh premierah: o novem Osmem potniku v režiji Ridleyja Scotta in o korejskem trilerju Služkinja. In še: izšla je knjiga Nerine T. Kocjančič Pogovori s Filipom o filmski poti in ustvarjanju Filipa Robarja Dorina.


Stran 19 od 48
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov