Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


Gremo v kino

950 epizod


Seznanjamo vas z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, kritiško sledimo filmskemu programu, se pogovarjamo z domačimi in tujimi ustvarjalkami in ustvarjalci in seveda vabimo v kino. Oddaja je v radijskem mediju že od leta 1946.

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


30.10.2015

Šiška Deluxe, Ivona Juka, Program, Noč grozljivk, Skavti proti zombijem, Yes Men se upirata

V kinih se je zavrtela nova komedija Jana Cvitkoviča Šiška Deluxe o treh prijateljih, ki se odločijo skupaj odpreti picerijo. Nov film je posnel tudi angleški režiser Stephen Frears, ki se je spet lotil resnične življenjske zgodbe. Tokrat je v ospredju športni novinar, ki je posumil, da se je kolesarski šampion Lance Armstrong dokopal do zmag tudi s pomočjo nedovoljenih poživil. V oddaji Gremo v kino ocenjujemo tudi komično grozljivko Skavti proti zombijem in razmišljamo o novem filmu tandema aktivistov The Yes Men. Poleg tega se pogovarjamo s hrvaško režiserko Ivono Juko, katere prvenec Ti me nosiš pride prihodnji teden v slovenske kine. Gost v oddaji je tudi Marcel Štefančič jr., ki je izbral filme za tokratno že tradicionalno Noč grozljivk v Kinodvoru.


23.10.2015

26. LIFFE, Mannheim, Ekranova jesenska filmska šola, Dvoboj stoletja, Kuhar na robu

Cinefili nestrpno pričakujemo ljubljanski filmski festival, program so v torek predstavili v Cankarjevem domu. Končala se je Ekranova jesenska filmska šola, v Mannheimu pa bodo podelili nagrade na 64. festivalu, v domačih kinodvoranah pa sta nova filma Dvoboj stoletja in Kuhar na robu. O vsem v oddaji Gremo v kino.


16.10.2015

Utrip ljubezni, Nerazumen človek, Črna maša, Moja sestra suhica, Škrlatni vrh, Kamenje v mojih žepih

Ste pripravljeni na Utrip ljubezni, novi slovenski film Borisa Petkovića, ki je ob premieri napolnil dve kinodvorani? Če ne so tu še Nerazumni človek Woodyja Allena, Škrlatni vrh Guillerma del Tora in Črna maša z Johnnyjem Deppom v glavni vlogi. Lahko pa se odločite za odlično švedsko dramo Moja sestra suhica ali animirani film Kamenje v mojih žepih Latvijke Signe Baumane v okviru festivala Mesto žensk. V oddaji gostimo tudi Jerneja Gašperína in Zlatana Čordića – Zlatka, zvezdi Utripa ljubezni in švedsko režiserko Sanno Lenken.


09.10.2015

Pot do slave, Mag: najboljša zgodba Paula Coelha, Dajva se dol, Boris Petković, 6. Festival evropskega in mediteranskega filma

Po dokumentarnem filmu Človek na žici o največjem podvigu francoskega vrvohodca Philippa Petita, si zdaj v kinih lahko ogledamo še igrani film o njem v režiji Roberta Zemeckisa. V kinih sta se ta teden med drugim zavrtela tudi biografska drama o brazilskem pisatelju Paulu Coelhu in romantična komedija Dajva se dol. Gost v tokratni oddaji je Boris Petković. Njegov mladinski romantični film Utrip ljubezni se bo prihodnji teden zavrtel v slovenskih kinih. V Piranu pa se te dni odvija 6. edicija Festivala evropskega in mediteranskega filma, ki na ogled ponuja prerez najboljšega, kar je v Evropi na filmskem področju nastalo v zadnjih dveh letih.


02.10.2015

Idila, Marsovec, Popoln dan, Film na oko, Stop motion animacija,

Po festivalskih uspehih in vesni za najboljši domači film je zdaj tudi na rednem sporedu grozljivka Idila Tomaža Gorkiča, slišali pa boste tudi oceni filmov Marsovec in Popoln dan. Dodali bomo še povabila na festivale v Mariboru, Piranu in na Film na oko.


25.09.2015

18. Festival slovenskega filma, Filmski festival v Helsinkih, Everest, Prihajamo v miru, Obisk

V nedeljo se je končala 18. edicija Festivala slovenskega filma. Še enkrat se oziramo na dogodek in se sprašujemo o podeljenih nagradah. Poleg tega poročamo o dogajanju na Mednarodnem filmskem festivalu v Helsinkih. Te dni je v kine prišla vrsta zanimanja vrednih filmov – na primer Everest islandskega režiserja Baltasarja Kormákurja, ki je odprl letošnji Beneški filmski festival. V kinih sta se zavrtela tudi nova srhljivka Obisk avtorja uspešnic Šesti čut in Vas v gozdu M. Nighta Shyamalana ter izzivalen dokumentarec Huberta Sauperja Prihajamo v miru, ki govori o sodobnem kolonializmu, kot se izrisuje v Južnem Sudanu.


18.09.2015

18. festival slovenskega filma

Dan pred koncem 18. festivala slovenskega filma se bomo z režiserji, igralci, producenti, novinarji pogovarjali o najnovejši slovenski filmski produlciji, gostja oddaje pa bo tudi dobitnica Badjurove nagrade za življenjsko delo Dunja Klemenc.


11.09.2015

Beneški filmski festival, Festival slovenskega filma, Ljubezenska odiseja in Tatjana Božić, Saint Laurent, Jenny se poroči.

Kakšno je razpoloženje na beneškem filmskem festivalu pred sobotno podelitvijo nagrad? Kaj prinaša novi festival slovenskega filma, ki se začenja prihodnji teden v Portorožu? In kakšna je Ljubezenska odiseja Tatjane Božić, ki je ob premieri svojega filma v torek obiskala Ljubljano? Odgovore poiščite v naši tedenski filmski oddaji, v kateri ocenjujemo tudi filma Saint Laurent in Jenny se poroči.


04.09.2015

Wes Craven, Dežela tujcev, Elitni klub, Nore počitnice: Nova generacija, retrospektiva v Slovenski kinoteki v spomin Henriju Langloisu

Umrl je Wes Craven, legenda filmske grozljivke in podžanra ti. »slasherjev«. V slovenskih kinih so se zavrteli komedija Nore počitnice: Nova generacija, film Elitni klub, ki prikaže delovanje elitne skrivne združbe na oxfordski univerzi, in drama Dežela tujcev, v kateri je Nicole Kidman odigrala obupano mamo, ki se trudi pred prihodom peščenega viharja najti svoja izginula otroka. V Slovenski kinoteki pa prihodnji teden začenjajo retrospektivo filmov, posvečeno spominu ustanovitelja Francoske kinoteke Henrija Langloisa.


28.08.2015

Festival Kraken, Še ena priložnost, Kar hočeš, Marseillska naveza, prva klapa Komedije solz

Seznanjamo vas z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, kritiško sledimo filmskemu programu, se pogovarjamo z domačimi in tujimi ustvarjalkami in ustvarjalci in seveda vabimo v kino. Oddaja je v radijskem mediju že od leta 1946.


21.08.2015

Sarajevski filmski festival, ocene filmov Ljubezen, Slepa masaža, Mož iz agencije U. N. C. L. E., pogovor z Gregorjem Kresalom

Seznanjamo vas z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, kritiško sledimo filmskemu programu, se pogovarjamo z domačimi in tujimi ustvarjalkami in ustvarjalci in seveda vabimo v kino. Oddaja je v radijskem mediju že od leta 1946.


21.08.2015

Sarajevski filmski festival, ocene filmov Ljubezen, Slepa masaža, Mož iz agencije U. N. C. L. E., pogovor z Gregorjem Kresalom

Seznanjamo vas z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, kritiško sledimo filmskemu programu, se pogovarjamo z domačimi in tujimi ustvarjalkami in ustvarjalci in seveda vabimo v kino. Oddaja je v radijskem mediju že od leta 1946.


14.08.2015

Začenja se filmski festival v Sarajevu

Na dan, ko se v Sarajevu začenja že 21. mednarodni filmski festival, bomo v oddaji Gremo v kino gostili režiserja Metoda Pevca, ki bo tam v tekmovalni sekciji predstavil svoj novi dokumentarec z naslovom Dom. Pregledali bomo še novosti na naših platnih in razmišljali o kratkih filmih, ki se v zadnjem obdobju končno vračajo v kinodvorane.


14.08.2015

Začenja se filmski festival v Sarajevu

Na dan, ko se v Sarajevu začenja že 21. mednarodni filmski festival, bomo v oddaji Gremo v kino gostili režiserja Metoda Pevca, ki bo tam v tekmovalni sekciji predstavil svoj novi dokumentarec z naslovom Dom. Pregledali bomo še novosti na naših platnih in razmišljali o kratkih filmih, ki se v zadnjem obdobju končno vračajo v kinodvorane.


07.08.2015

Misija: Nemogoče 5, Zlo za petami, Bela ptica v metežu, pogovor z Daliborjem Matanićem, Kino nad mestom

Iz perspektive teorije o »družbi spektakla«, kot je o njej razmišljal Guy Debord in »simulakra«, kot ga je definiral Jean Baudrillard, smo vzeli pod drobnogled novi del serije filmov o Misiji nemogoče. Ocenjujemo ameriško indie srhljivko Zlo za petami in triler Bela ptica v metežu. Pogovarjamo se z režiserjem ljubezenske drame Zenit Daliborjem Matanićem in poročamo o letnem Kinu nad mestom, ki so ga prejšnji konec tedna odprli na mariborski Piramidi.


24.07.2015

Puljski filmski festival, Pleme, Eden, Medeas, Lažna mesta, Motovunski filmski festival

Na Hrvaškem se končuje Puljski in začenja Motovunski filmski festival, v naših kinodvoranah pa je bilo ta teden kar nekaj premiernih projekcij, med drugim treh dram, filmov Pleme in Medeas, ter glasbeno biografsko obarvanega dela Eden. Tu pa je tudi nekaj za pustolovce in romantike, film Lažna mesta.


17.07.2015

Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, Karlovy Vary, 45 let, Divje življenje, Puljski filmski festival

Na Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina v Ljutomeru je v sredo luč sveta uzrla prva prava, oziroma res krvava slovenska grozljivka – Idila režiserja in scenarista Tomaža Gorkiča. Zaključila se je jubilejna 50. izdaja mednarodnega filmskega festivala v Karlovih Varih, v letnem kinu Film pod zvezdami pa se je predpremierno zavrtelo delo, ki spregovori o krhkosti ljubezni in zakona – film 45 let je Charlotte Rampling in Tomu Courtenayju prinesla nagradi za najboljša igralca na zadnjem Berlinalu. V oddaji ocenjujemo tudi film Divje življenje in poročamo o filmih, ki se bodo zavrteli na Puljskem filmskem festivalu.


10.07.2015

Karlovi Vari 2015, Grossmannov festival groze in vina, Daleč od ljudi, V višavah, Diplomacija

V Karlovih Varih se končuje največji filmski festival srednje- in vzhodnoevropskega filma, prihodnji teden pa se bo v Ljutomeru začel 11. Grossmannov festival groze in vina. Za premiero tedna smo izbrali francoski film Daleč od ljudi, ki je nastal po Camusovi kratki zgodbi, ogledali pa smo si še koprodukcijski film V višavah in nemško Diplomacijo.


03.07.2015

Kaj počnemo v mraku, Messi, Terminator, festival v Bologni, poklon Lojzetu Potokarju

Seznanjamo vas z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, kritiško sledimo filmskemu programu, se pogovarjamo z domačimi in tujimi ustvarjalkami in ustvarjalci in seveda vabimo v kino. Oddaja je v radijskem mediju že od leta 1946.


26.06.2015

Don Hertzfeldt, Naši kratki, Film pod zvezdami, Kapitan Sabljezobi, Ted 2

Na ljubljanskem gradu se v juliju začenja tradicionalni Film pod zvezdami, naš gost je vodja letošnjega programa Koen van Daele. V Slovenski kinoteki so pripravili zanimivo retrospektivo avtorja animiranih filmov Dona Hertzfeldta, slovenska kinematografija pa je bogatejša za tri nove slovenske kratke filme: Darka Sinka, Klemna Dvornika in Nika Novaka. In še edini premieri ta teden: Kapitan Sabljezobi in drugi del filma Ted.


Stran 24 od 48
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov