Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


Gremo v kino

950 epizod


Seznanjamo vas z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, kritiško sledimo filmskemu programu, se pogovarjamo z domačimi in tujimi ustvarjalkami in ustvarjalci in seveda vabimo v kino. Oddaja je v radijskem mediju že od leta 1946.

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


12.05.2017

Ameriška ljubica, Osebna stilistka, Kralj Artur: legenda o meču, Kino Otok, Cannes 2017

Še pet dni in v Cannesu se bo začel osrednji dogodek v svetu filmske umetnosti, letos še posebej slovesen – saj bo festival predstavljal svoj jagodni izbor že sedemdesetič. Lani sta bila tam nagrajena tudi filma Ameriška ljubica Andree Arnold, ki je presunljiva podoba revščine in brezupa, s katerima so soočeni ameriški najstniki; film Osebna stilistka pa je Francozu Olivierju Assayasu prinesel nagrado za najboljšega režiserja. Oba filma sva sveža v naših kinodvoranah, tako kot tudi akcijski spektakel Kralj Artur: Legenda o meču, s katerim Guy Richie ponuja 3D uvod v angleško legendo za nove generacije. Znan je program festivala Kino Otok, ki bo v Izoli potekal v začetku junija, pestro pa je tudi dogajanje v Slovenski kinoteki, kjer se bo retrospektivi del Puriše Đorđeviča v ponedeljek pridružila še retrospektiva domačega ustvarjalca – Filipa Robarja Dorina.


05.05.2017

Komedija solz, Nisem tvoj zamorec, Varuhi galaksije 2, nagrada bert Ivi Zupančič

V kinih se je zavrtel film Komedija solz Marka Sosiča, pa tudi zmagovalni film letošnjega Festivala dokumentarnega filma Nisem tvoj zamorec Raoula Pecka in zatem še drugi del znanstvenofantastične pustolovščine Varuhi galaksije izpod okrilja studia Marvel. Društvo slovenskih režiserjev pa je nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre tokrat posthumno namenilo Ivi Zupančič.


28.04.2017

Neznanka, Pasji smisel življenja, Film na oko, Crossing Europe, Klemen Dvornik

Kako smo videti ljudje s pasjega vidika? To je vprašanje, ki si ga zastavlja film Pasji smisel življenja. Za premiero tedna pa smo izbrali Neznanko, kriminalno dramo bratov Dardenne, belgijskih mojstrov socialnega realizma. Poročamo s festivala Crossing Europe v Linzu ter predstavljamo festival filma za mlade, Film na oko. O načrtih novoustanovljene Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev bo spregovoril njen predsednik Klemen Dvornik. Vabljeni k poslušanju! Na fotografija: Prizor iz filma Pasji smisel življenja


21.04.2017

Potovanje časa: pot življenja, Velikanka, Mali šef, Christina Lindberg, Igor Prassel

Prvovrsten dogodek tedna, ki je za nami, je bila premiera dokumentarnega filma Potovanje časa: pot življenja Terrenca Malicka, v katerem nas kultni režiser s pripovedovalko Cate Blanchett odpelje v preteklost in morda tudi v prihodnost vesolja. Ocenili bomo tudi filma Mali šef in Velikanka. V Slovenski kinoteki in Kinodvoru poteka festival Kurja polt, te dni z gostjo Christino Lindberg. Naš gost pa bo tudi Igor Prassel, novi programski vodja Slovenske kinoteke.


14.04.2017

Ko ljubezni ni več, Berenice Bejo, Hitri in drzni 8, Kurja polt, Simpozij o arhiviranju filmske dediščine, Cannes 2017

Teden, vsaj v filmski Sloveniji, se je začel dobro, kot že dolgo ne. V Slovenski kinoteki je na pobudo Združenja filmskih snemalcev potekal mednarodni simpozij o restavriranju filmske dediščine. Bil je izjemno dobro obiskan in odmeven, zadovoljni so bili vsi po vrsti. Sicer pa sta tik pred prazniki v kinu nova francosko-belgijski film Ko ljubezni ni več, glavna igralka Bérénice Bejo, bo tudi naša gostja, in osmi del ameriške franšize Hitri in drzni. Napovedali bomo tudi četrto izvedbo žanrskega festivala Kurja polt, ki se bo v Ljubljani začel prihodnjo sredo, in za konec pogledali v Cannes oziroma v Pariz, kjer so v četrtek predstavili tekmovalni program 70. festivala, ki se bo na Azurni obali začel 17. maja.


07.04.2017

Tiha strast, Safari, Koliba, novi slovenski filmi v letu 2017

V oddaji Gremo v kino razmišljamo o novem dokumentarcu Ulricha Seidla Safari, v katerem je razgalil evropske turiste v Afriki, ki tam pobijajo divje živali. Poleg tega ocenjujemo zgodovinsko dramo Tiha strast Terenca Daviesa o življenju ameriške pesnice Emily Dickinson in dramo o spopadanju z izgubo z naslovom Koliba. Poleg tega poročamo o tem, katere nove slovenske filme lahko pričakujemo v letošnjem letu.


31.03.2017

Festival Diagonala, Duh v školjki, Pri sedemnajstih, Proletariat na poti v raj

V oddaji smo se tokrat podali čez našo severno mejo v Gradec, kjer poteka festival avstrijskega filma Diagonala. Med premierami v tem tednu smo izbrali znanstveno fantastični film Duh v školjki, mladinsko komedijo v okviru festivala za mlade Kinotrip z naslovom Pri sedemnajstih in dokumentarni film Proletariat na poti v raj.


24.03.2017

Nisem tvoj zamorec, Dan osvoboditve, Mirni zaliv, Alain Bergala

V sredo se je v Ljubljani in Celju končal 19. festival dokumentarnega filma. Gre za žanr, ki je na svojem vrhuncu in ponuja neprecenljiv vpogled v svet izza vsakodnevnega medijskega poročanja. Slavil je Raul Peck s filmom Nisem tvoj zamorec, ki prikazuje rasizem v sodobni Ameriki. In nakazuje, da pojav sega daleč prek geografskih in časovnih meja. Prvi film, ki je neposredno s festivalskih platen že na rednem sporedu, pa je filmski zapis o razvpitem koncertu skupine Laibach v Severni Koreji – naš gost bo režiser in producent dogodka, Norvežan Morten Traavik. Seveda pa smo bili tudi v kinu, tistem nefestivalskem. Ogledali smo si precej nenavaden film, komedijo francoskega režiserja Brunoja Dumonta Mirni zaliv in ameriški znanstvenofantastični triler Sledi življenja. Čisto za konec pa bomo odprli še eno – veliko in večno temo – izobraževanje gledalcev, malih in velikih, da bodo v kinu videli še več, kar ponujajo avtorji. Izšla je namreč knjiga Vzgoja za film, na obisku pa je bil tudi njen avtor Alain Bergala.


17.03.2017

19. Festival dokumentarnega filma, Zbeži!, Nepričakovano očka

V oddaji Gremo v kino poročamo o dogajanju na 19. Festivalu dokumentarnega filma – med drugim o otvoritvenem filmu Trst, Jugoslavija, o filmu Austerlitz, v katerem Sergej Loznica prikaže fenomen masovnega turizma v koncentracijskih taboriščih, gostja v oddaji pa je Jasna Krajinovič, ki je v filmu Prazna soba opozorila na problematiko novačenja mladih muslimanov v Evropi za sveto vojno. V oddaji ocenjujemo še srhljivko Zbeži! Jordana Peela in francosko komično dramo Nepričakovano očka z Omarjem Syjem v glavni vlogi.


10.03.2017

Festival dokumentarnega filma, Mesečina, Prihodnost, Bostonski heroji

15. marca se začenja Festival dokumentarnega filma, odprli ga bodo s koprodukcijskim delom Trst, Jugoslavija. V oddaji pa govorimo še o letošnjem zmagovalcu oskarjev, drami Mesečina, ter o filmih Prihodnost in Bostonski heroji.


03.03.2017

Oskarji 2017, Ona, Lev: Dolga pot domov, Spovedi in pogovor z Maurom Buccijem

Tudi najboljši se zmotijo. Ameriška akademija filmskih znanosti in umetnosti je pri podeljevanju zlatih kipcev konec prejšnjega tedna poskrbela za pravo filmsko presenečenje. Po rekordnem številu nominacij so ustvarjalci filma Dežela La La ostali brez oskarja za najboljši film, ki ga je Akademija izročila neodvisnemu filmu Mesečina. Več v oddaji Gremo v kino, v kateri ocenjujemo še filme Lev: Dolga pot domov, Spovedi in Ona. Pred mikrofom smo povabilli Maura Buccija, italijanskega raziskovalca s področja vizualne antropologije, ki je na festivalu Dnevi etnografskega filma predstavil dokumentarni film Hotel Splendid o beguncih na sredozemski migracijski poti. Vabljeni k poslušanju! Fotografija: Reuters.


24.02.2017

11. festival gorniškega filma, Anina provizija, Samo konec svat, Počitnice v kinu, Kdo je Ildiko Enyedi?

Če bi izbirali mesec, ki je med vsemi najbolj filmski, bi bil med finalisti zagotovo februar. Kinodvorane ponujajo razkošje filmov, ki se potegujejo za oskarje, desetdnevni berlinale nakazuje, kakšno leto se nam obeta, v domačih kinodvoranah poteka festival gorniškega filma. Govorili pa smo tudi o novem slovenskem filmu Anina provizija režiserja Igorja Šmida in o šestem celovečercu Xavierja Dolana Samo konec sveta. Ker pa so počitnice, smo pogledali, kaj kinematografi ponujajo najmlajšim.


17.02.2017

T2 Trainspotting, 67. Berlinale, Retrospektiva filmov Jožeta Babiča, 11. Festival gorniškega filma

V oddaji Gremo v kino poročamo o vrhuncih 67. Berlinala, o retrospektivi del režiserja Jožeta Babiča v Slovenski kinoteki in o 11. Festivalu gorniškega filma, ki se začenja prihodnji ponedeljek. O drugem delu kultnega filma Trainspotting pa razlagata režiser filma Danny Boyle in igralec Ewen Bremner.


10.02.2017

Manchester by the sea, Molk, Dobra žena, festival kratkih filmov v Clermont-Ferrandu, Večer erotičnega filma, Maruša Majer

V oddaji tokrat o filmu Manchester by the sea – Casey Affleck velja za enega favoritov letošnjih oskarjev, o Scorsesejevem novem delu Molk, ki ga je sam imenoval za svoje življenjsko delo, in še o Dobri ženi, velikem zmagovalcu lanskega Liffa. V Clermont Ferrandu poteka festival kratkih filmov, v ljubljanskem mestnem kinu večer erotičnega filma, kot ena od vzhajajočih zvezd evropskega filma pa se ob začetku Berlinala predstavlja slovenska igralka Maruša Majer.


03.02.2017

Jaz, Daniel Blake, Zlato, Krogi, Nevidno zlo - zadnje poglavje, Mednarodni filmski festival v Rotterdamu

Nov filmski teden je prinesel nadaljevanji kar dveh filmskih franšiz, namreč srhljivega Kroga – zdaj je krogov več –, akcijska grozljivka Nevidno zlo pa je dočakala svoje domnevno zadnje poglavje. V kinih sta se zavrtela še pustolovska drama Zlato režiserja Stephena Gaghana in novo delo družbeno kritičnega Kena Loacha Jaz, Daniel Blake, med drugim ovenčano z zlato palmo na lanskem Cannskem filmskem festivalu. V oddaji Gremo v kino poročamo tudi o kratkih eksperimentalnih filmih, prikazanih na letošnji ediciji Mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu.


27.01.2017

Nominacije za oskarje, Jackie, Kitajski zid, Asasinov nazor, Pogovor z Mitjo Reichenbergom, Filmski festival v Trstu

Mesec dni pred podelitvijo so razglasili nominirance za zlate kipce. Največ oskarjevskih nominacij je prejel v Los Angeles postavljen romantični muzikal Dežela la la. Ob tej priložnosti se v oddaji Gremo v kino sprašujemo, zakaj ima mesto sanj rado filme o sebi. Obiskali smo tržaški filmski festival in ocenili novosti v kinu – filme Jackie, Asasinov nazor in Kitajski zid. Vabljeni k poslušanju!


20.01.2017

Mladi levi: polnost časa, Rdeča želva, Razcepljen, 28. tržaški filmski festival in Nicoletta Romeo

V zadnjem tednu so se odličnim filmom na sporedu pridružili še dokumentarec Mladi levi: polnost časa, Rdeča želva in Razcepljen. V Trstu pa se začenja 28. filmski festival , ki ga predstavljamo v pogovoru s programsko direktorico Nicoletto Romeo.


13.01.2017

Trgovski potnik, Matura, Ameriška pastorala, Čreda

V oddaji Gremo v kino ocenjujemo film Čreda, režijski prvenec srbskega igralca Nikole Koja, romunsko dramo Matura, s katero si je Cristian Mungiu prislužil zlato palmo za režijo, in Trgovskega potnika, svobodno priredbo znamenite igre Arthurja Millerja po scenariju in v režiji iranskega oskarjevca Asgharja Farhadija. Izstopajoči imeni slovenske kinematografije v oddaji pa sta Mako Sajko in Vlado Škafar.


06.01.2017

LOVING, DEŽELA LA LA, THE BEATLES: OSEM DNI NA TEDEN

V oddaji Gremo v kino razmišljamo o enem najbolj odmevnih filmov, nastalih v preteklem letu, o Deželi la la Damiena Chazella, poklonu klasičnemu hollywoodskemu muzikalu. Film bo na podelitvi zlatih globusov v nedeljo tekmoval v kar sedmih kategorijah. Ocenjujemo tudi ljubezensko dramo Loving Jeffa Nicholsa, znanstvenofantastični romantični triler Potniki in dokumentarec Rona Howarda o zgodnjih koncertnih nastopih in neverjetnem fenomenu skupine The Beatles.


30.12.2016

Gremo v kino: Za vsako ceno

Teme oddaje Gremo v kino: - ocene filmov Za vsako ceno, Greben rešenih, Prihod in Zapoj - pogovor z Lilijano Nedič ob izidu njene knjige Zapisi o zgodovini filma, kinematografije in muzejski zbirki Slovenske kinoteke Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji prizor iz neovesterna Za vsako ceno; režija David Mackenzie, 2016


Stran 20 od 48
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov