Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


Gremo v kino

950 epizod


Seznanjamo vas z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, kritiško sledimo filmskemu programu, se pogovarjamo z domačimi in tujimi ustvarjalkami in ustvarjalci in seveda vabimo v kino. Oddaja je v radijskem mediju že od leta 1946.

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


05.08.2016

Jason Bourne, Odred odpisanih, V senci žensk, Kapitan fantastični

Tokrat o štirih premierah: francoska intimna zgodba V senci žensk sooča ženski in moški pogled na ljubezen in prevaro, Jason Bourne se v istoimenskem filmu znova znajde sredi vrtoglavih akcij in divjih obračunov, nič manj divja ni komično obarvana pustolovska akcija nadnaravnih herojev in zločincev v Odredu odpisanih, s filmom Kapitan fantastični pa pogledujemo nazaj na pravkar končani Film pod zvezdami na ljubljanskem gradu. Vir fotografije: kolosej.si


29.07.2016

Komuna, Ogorčenje, Izganjalci duhov, Motovunski filmski festival, Družinica

V kinih si lahko ogledate novo delo danskega cineasta Thomasa Vinterberga Komuna, pa tudi tretji del nadaljevanja filmov Izganjalci duhov, v katerem imamo pravzaprav štiri izganjalke duhov, prejšnji teden se je na dvorišču Ljubljanskega gradu predpremierno zavrtel film Ogorčenje, posnet po istoimenskem romanu Philipa Rotha. Prejemnik nagrade Maverick na letošnjem Motovunskem filmskem festivalu je pionir dokudrame in eden od začetnikov jugoslovanskega črnega vala Želimir Žilnik, Jan Cvitkovič pa snema svoj novi film z naslovom Družinica. O vsem tem v tokratni oddaji Gremo v kino.


22.07.2016

Pogovor z Mirjano Karanović, Koga napasti zdaj, Miles Davis, Mesto zločina, Motovun

V oddaji Gremo v kino smo pripravili pogovor s srbsko igralko Mirjano Karanović, ki je na puljskem filmskem festivalu predstavila svoj režijski prvenec Dobra žena. Ocenili smo dokumentarec Michaela Moora Koga napasti zdaj, igrani film o kultnem jazzovskem trobentaču Milesu Davisu in grozljivko Mesto zločina. Napovedali bomo tudi festival v Motovunu, ki bo v hrvaški Istri prihodnji teden. Vabljeni k poslušanju!


15.07.2016

Zlati globus Damjanu Kozoletu za režijo filma Nočno življenje, pogovor z Janom Harlanom, 63. Puljski filmski festival, Maggie ima načrt, Andron: Črni blodnjak

Na 51. mednarodnem filmskem festivalu v Karlovih Varih so Damjana Kozoleta nagradili za režijo njegovega devetega igranega celovečernega filma Nočno življenje. Gost v oddaji je tudi producent filmov Stanleya Kubricka Jan Harlan, ki je obiskal letošnji Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. Poročamo tudi o dogajanju na 63. filmskem festivalu v Pulju ter ocenjujemo romantično komedijo Maggie ima načrt režiserke Rebecce Miller in znanstveno fantastično pustolovščino Andron: črni blodnjak.


08.07.2016

Festival Karlovi Vari, Grossmannov festival, Ryuzo in sedem veličastnih, Legenda o Tarzanu

V oddaji govorimo o festivalu v Karlovih Varih, kjer smo tudi Slovenci zastopani v tekmovalnem programu s filmom Nočno življenje Damjana Kozoleta. Bliža se Grossmannov festival, ki kot vedno obeta zanimive goste, o njih nam je več povedal vodja festivala Tomaž Horvat. In še premieri tega tedna: Legenda o Tarzanu ter Ryuzo in sedem veličastnih slovitega Takeshija Kitana.


01.07.2016

Nočno življenej Damjana Kozoleta v Karlovih Varih, Veliki dobrodušni velikan, Janis Joplin: Otožno dekle, Panama, festival v Bologni

V Karlovih Varih se nocoj začenja 51. filmski festival, na katerem se bo v tekmovalnem programu predstavil Damjan Kozole s svojim novim celovečercem Nočno življenje, danes pa bo tudi gost oddaje. Slišali boste tudi ocene filmov Veliki dobrodušni velikan, Janis Joplin: Otožno dekle in Panama ter reportažo s festivala v Bologni.


24.06.2016

CHEVALIER, OB TEBI, DAN NEODVISNOSTI: NOVA GROŽNJA, KINO BREZ STROPA, SLOVENSKI FILM 2.0

Na predpraznični večer vas bomo povabili v ptujski Kino brez stropa, na filme Chevalier, Ob tebi in Dan neodvisnosti: Nova grožnja in k branju knjige Slovenski film 2.0.


17.06.2016

Odprto morje, Festival migrantskega filma, Mojstri iluzij 2., novi depoji Slovenskega filmskega arhiva in Film pod zvezdami

Bili smo na 7. festivalu migrantskega filma, ogledali smo si nove depoje Slovenskega filmskega arhiva, ocenili filma Odprto morje Gianfranca Rosija, ki je letos slavil v Berlinu, in Mojstre iluzij 2, povabili pa vas bomo še v kino pod zvezde. Vir fotografije: iz filma Odprto morje, Kinodvor.


10.06.2016

Filmski dan, Ta nora 80a, Moj kralj, Mali gangster, Alica izza ogledala

Pod ostrogledom oddaje Gremo v kino so tokrat novi film Richarda Linklaterja Ta nora 80a, romantična drama Moj kralj francoske režiserke Maiwenn, nizozemski mladinski film Mali gangster in domišljijski film Alica izza ogledala, posnet v značilnem slogu Tima Burtona, ki filma sicer tokrat ni sam režiral, zato pa ga je produciral. Poročamo tudi o drugi ediciji Filmskega dneva, ki ga organizira Slovenski filmski center.


03.06.2016

Kino Otok, Festival neodvisnega kratkega filma na Dunaju, Eisenstein v Mehiki, Denarne igre, Kinodvorišče

V oddaji Gremo v kino poročamo o dogajanju na mednarodnem filmskem festivalu Kino Otok, ki se je v sredo v Izoli začel s projekcijo portugalske ribiške zgodbe Ribji spev. Na Dunaju smo bili na Festivalu neodvisnega kratkega filma, prihodnji teden pa ljubljanski Kinodvor odpira ti. Kinodvorišče z novim filmom Richarda Linklaterja. V oddaji razmišljamo tudi o trilerju Denarne igre, ki ga je režirala Jodie Foster, in o novem filmu britanskega filmskega ekscentrika Petra Greenawaya Eisenstein v Mehiki.


27.05.2016

Kinootok 2016, Z dvignjeno glavo, Mož, ki je poznal neskončnost, Ptice selivke

V oddaji gostimo vodji festivala Varjo Močnik in Tanjo Hladnik. Poleg tega ocenjujemo tri premiere v tem tednu, film Z dvignjeno glavo, zgodbo o mladoletnem prestopniku, ki je lani odprla canski filmski festival, biografsko dramo o znamenitem indijskem matematiku oziroma Možu, ki je poznal neskončnost, in mladinski film Ptice selivke.


20.05.2016

Filmski festival v Cannesu, Dheepan, Prava fanta, Španski animirani film, Angart film

V oddaji Gremo v kino poročamo o dogajanju na 69. filmskem festivalu v Cannesu in razmišljamo o filmu Dheepan Jacquesa Audiarda – lanskem prejemniku canske zlate palme, ki je zdaj prišel na redni spored k nam. Ocenjujemo še film Prava fanta, predstavljamo retrospektivo španskega animiranega filma in razmišljamo o dogajanju na festivalu Angart.


13.05.2016

Filmski festival v Cannesu, Festival kratkega filma v Oberhausnu, Psi brezčasja, Izdajalec po naši meri, Angry Birds film

V oddaji Gremo v kino poročamo o dogajanju v prvih dneh 69. filmskega festivala v Cannesu, pa tudi o pravkar minulem 62. mednarodnem festivalu kratkega filma v Oberhausnu. Ocenjujemo triler Izdajalec po naši meri in animirano komedijo Angry Birds film. Seveda pa ne manjka recenzija prvega slovenskega celovečernega trilerja noir Psi brezčasja režiserja Mateja Nahtigala.


06.05.2016

Dolina miru spet v Cannesu, Puščavska kraljica, Nadzor z neba, Stotnik Amerika: Državljanska vojna, Nerina T. Kocijančič

V uradni program cannskega filmskega festivala se vrača Dolina miru Franceta Štiglica, v naših kinodvoranah so novi filmi Puščavska kraljica, Stotnik Amerika: Državljanska vojna, Pogled z neba, opozarjamo pa tudi na evropski filmski teden.


29.04.2016

Žiga Virc - Houston, imamo problem; Prehod, Zločinski um, nagrade Iris

V oddaji govorimo o osrednji premieri tega tedna, filmu Houston, imamo problem Žige Virca, tudi gosta oddaje. Ocenjujemo filma Prehod, v katerem nastopa Katarina Čas, in akcijski film Zločinski um s Kevinom Costnerjem v glavni vlogi. Sicer pa so bile ta teden tudi prvič podeljene nagrade Iris, namenjene slovenskim direktorjem fotografije.


22.04.2016

Prehod s Katarino Čas, bert za Mileno Zupančič, Okus življenja, Ponoreli Henry, Crossing Europe v Linzu

V oddaji Gremo v kino smo pred mikrofon povabili vzhajajočo filmsko zvezdo Katarino Čas, ki je v filmu Prehod tudi tokrat zaigrala v mednarodni zasedbi, ter legendarno vsestransko igralko Mileno Zupančič, prejemnico nagrade bert. Ocenili smo filma Okus življenja in Ponoreli Henry. Obiskali smo tudi festival Crossing Europe v Linzu, ki je platforma mladih evropskih filmskih ustvarjalcev. Vabljeni k poslušanju! Foto: Peter Uhan


15.04.2016

Mama Vlada Škafarja in Planet samskih Mitje Okorna

V tednu, ki je za nami, sta v domače kunodvorane prišla kar dva filma slovenskih režiserjev, Mama Vlada Škafarja in Planet samskih Mitje Okorna. Žiga Virc v New Yorku čaka na premiero filma Huston, we have a problem, znan pa je program 69. cannskega filmskega festivala.


08.04.2016

Fantomski deček, Jacques-Remy Gired, Gospod sodnik, Dobri državljan, Kurja polt

V oddaji Gremo v kino se pogovarjamo z Jacquesom-Rémyjem Girerdom, producentom animiranega filma Fantomski deček ter režiserjem in scenaristom filma Teta Hilda – oba sta na ogled v okviru Festivala frankofonskega filma. Razmišljamo o drami Gospod sodnik in o dokumentarcu Dobri državljan. Gostja v oddaji je tudi Maša Peče, vodja festivala žanrskega filma Kurja polt, ki se začenja prihodnjo sredo in je letos posvečen fenomenu Zadnjega dekleta.


01.04.2016

Zaklad, Mustang, Svobodna ljubezen, 50. obletnica ustvarjanja Karpa Godine, slovenski filmi v letu 2016

V sredo se je začel 5. Festival frankofonskega filma, ki med 17imi deli na ogled ponuja tudi Zaklad – odlično novo delo romunskega cineasta Corneliuja Porumboiuja. Razmišljamo o filmu Svobodna ljubezen in o enem najuspešnejših filmov preteklega leta – Mustangu turške scenaristke in režiserke Deniz Gamze Ergüven. Poleg tega smo bili na večeru v Slovenski kinoteki, posvečenemu 50. obletnici filmskega ustvarjanja Karpa Godine. V oddaji boste izvedeli tudi, katere nove slovenske filme bomo gledali v letu 2016.


25.03.2016

Houston, imamo problem!, Kung fu panda 3, Batman proti Supermanu, Festival Kinotrip

V oddaji Gremo v kino smo pred mikrofon povabili režiserja Žigo Virca, ki je še pred svetovno premiero na uglednem ameriškem festivalu neodvisnega filma Tribeca predstavil svoj celovečerni igrano-dokumentarni prvenec Houston, imamo problem! o jugoslovanskem vesoljskem programu. Ocenili smo tretji del animirane franšize Kung fu panda in film Batman proti Supermanu: Zora pravice. Vabljeni k poslušanju! Vir fotografije: www.houstonfilm.net


Stran 22 od 48
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov