Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


Gremo v kino

950 epizod


Seznanjamo vas z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, kritiško sledimo filmskemu programu, se pogovarjamo z domačimi in tujimi ustvarjalkami in ustvarjalci in seveda vabimo v kino. Oddaja je v radijskem mediju že od leta 1946.

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


23.12.2016

pregled filmskega leta 2016, 70 let oddaje Gremo v kino

V oddaji Gremo v kino, boste slišali, kateri filmi so najbolj prepričali gledalce in kritike v letu 2016 in tudi spomine Rape Šuklje na radijsko filmsko oddajo, ki je nastala leta 1946. In ostala v etru sedemdeset let.


16.12.2016

Toni Erdmann, Rogue One: zgodba Vojne zvezd, Ujeta, Pod gladino

V oddaji tokrat o filmskem vrhuncu letošnjega leta: naslov dela je Toni Erdmann, scenarij in režija Maren Ade. Na naša platna se je skupaj s svetovno premiero uvrstila tudi dolgo pričakovana zgodba Vojne zvezd Rogue One. V oddaji pa še o psihološkem trilerju Ujeta in slovenski televizijski premieri Pod gladino – z režiserjem Klemnom Dvornikom. Vir fotografije: Kinodvor


09.12.2016

Nočno življenje, Nočne ptice, Animateka, Ljubezen in prijateljstvo, Dušan Kastelic, Nočna ptica Špele Čadež

Teme oddaje Gremo v kino: - Damjan Kozole: Nočno življenje - 13. mednarodni festival animiranega filma Animateka - Retrospektivna razstava animatorja Dušana Kastelica - Nočna ptica Špele Čadež potuje na festival Sundance - Tom Ford: Nočne ptice - Whit Stillman: Ljubezen in prijateljstvo Na fotografiji prizor iz lutkovnega animiranega filma Leona Vidmarja Slovo, 2016


02.12.2016

Festival LGBT filma, IDFA, Animateka, fenomen Pr Hostar, Pojdi z mano

V oddaji Gremo v kino poročamo o 32. ediciji Festivala LGBT filma, o slovenski udeležbi na Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Amsterdamu in napovedujemo program 13. Animateke. Poleg tega ocenjujemo mladinski film Pojdi z mano Igorja Šterka in se sprašujemo, zakaj je film Pr`Hostar tako uspešen pri domačem občinstvu.


25.11.2016

Vodomec 2016 Mirjani Karanović, nagrada LUX filmu Toni Erdmann, 32. Festival LGBT filma, nagrada Darko Bratina - poklon viziji, pogovor z Damjanom Kozoletom

V oddaji Gremo v kino poročam o nagradi LUX 2016, ki jo je Evropski parlament namenil filmu Toni Erdmann scenaristke in režiserke Maren Ade. Pogovarjamo se z Mirjano Karanović, ki je za svoj film Dobra žena dobila nagrado vodomec na letošnjem LIFFU. Gost v oddaji je tudi Damjan Kozole, čigar večkrat nagrajeni film Nočno življenje se je ta teden zavrtel v slovenskih kinematografih. Poleg tega predstavljamo program 32. Festivala LGBT filma in poročamo o letošnji nagradi Darko Bratina – poklon viziji.


18.11.2016

27. ljubljanski filmski festival

Dan pred koncem festivala bomo pogledali, kateri so najverjetnejši kandidati za vodomca. Ogledali smo si filme s Kinotripovo žirijo, bili smo v Ekstravaganci in romunskem Fokusu, prepričale so nas številne režiserke in igralke, med njimi tudi Petra Seliškar z dokumentarnim filmom o Ježku. Dodali pa bomo še nekaj namigov za zadnje festivalske dni.


11.11.2016

27. ljubljanski filmski festival

V sredo se je začel 27. ljubljanski filmski festival, ki ponuja naubranjiv pogled v najboljše, kar so v zadnjem letu ustvarili cineasti z vsega sveta. Vabljeni z nami na liffe.


04.11.2016

Kolonija, Dr. Strange, Brata v vetru, Troli, 27. LIFFE

V tokratni oddaji Gremo v kino ocenjujemo domišljijsko pustolovščino Doktor Strange izpod okrilja studia Marvel, animirano glasbeno komedijo Troli, avstrijski mladinski film o prijateljstvu med dečkom in orlom, naslovljen Brata v vetru, in triler Kolonija, posnet po resničnem dogajanju v 70. letih prejšnjega stoletja v skrivnostni koloniji na jugu Čila. Poleg tega predstavljamo program 27. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala.


28.10.2016

Nagrada Bert Borisu Juhu, United Slavic Actors, Pr Hostar, Marguerite, A je to: Pat in Mat, 9. Noč grozljivk

Po filmu Slavno neslavna Florence je zdaj prišel v kine še en film, posnet po resnični zgodbi ameriške amaterske sopranistke Florence Foster Jenkins – le da je v filmu Marguerite zgodba prestavljena v Pariz v 20. leta prejšnjega stoletja. Poleg te kostumske drame v oddaji Gremo v kino ocenjujemo tudi filmsko adaptacijo češke animirane serije A je to! in novi slovenski film Pr`Hostar režiserja Luke Marčetića. Gosta v oddaji pa sta Boris Juh, prejemnik nagrade Bert za življenjsko delo na področju filmske igre, in Aleksandra Balmazovič, ustanoviteljica platforme United Slavic Actors.


21.10.2016

Ko imaš 17 let, Jack Reacher: Nikoli se ne vrni, Liff, filmska festivala v Rimu in Varšavi

V oddaji govorimo o filmskih festivalih v Rimu in Varšavi in o naglo bližajočem se festivalu Liff, ki so ga ta teden predstavili v Cankarjevem domu. Med premierami smo izbrali francoski film Ko imaš 17 let in drugi del Jacka Reacherja: Nikoli se ne vrni s Tomom Cruiseom v glavni vlogi.


14.10.2016

pogovora z Rajkom Grlićem in Dominikom Grafom, oceni filmov Ustava republike Hrvaške in Klub, poročilo s 7. Festivala evropskega in mediteranskega filma

Gosta v oddaji Gremo v kino sta Rajko Grlić, čigar novi film Ustava republike Hrvaške si lahko zdaj ogleda tudi slovensko občinstvo, in nemški režiser Dominik Graf, kateremu je posvečena retrospektiva v okviru Dnevov nemškega filma v Slovenski kinoteki. Poleg tega ocenjujemo provokativni film Klub čilskega režiserja Pabla Larraína in poročamo o viških 7. Festivala evropskega in mediteranskega filma.


07.10.2016

MESTO ŽENSK, NAJIN SVET, FILM NA OKO, NIKA, DEKLE NA VLAKU, DANIS TANOVIĆ

Ljubljana je v ponedeljek, tako kot Varšava, postala Mesto žensk, v Piranu poteka 7. festival evropskega in mediteranskega filma, spremljali smo festival Film na oko, ogledali smo si filma Nika Slobodana Maksimovića in Dekle na vlaku Tatea Taylorja, zadnjo besedo pa smo dali režiserki Deniz Gamze Ergüven.


30.09.2016

Koga napasti zdaj?, Naš vsakdan, Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke, FEMF v Piranu, Film na oko, 25FPS v Zagrebu

Teme oddaje Gremo v kino: - Mednarodni filmski festival za otroke in mlade Film na oko po vsej Sloveniji - Tim Burton: Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke - Michael Moore: Koga napasti zdaj? - Ines Tanović: Naš vsakdan - Festival evropskega in mediteranskega filma v Piranu - Festival eksperimentalnega filma in videa 25FPS v Zagrebu - Študijski filmi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu


23.09.2016

Nagrajenci 19. Festivala slovenskega filma, Vlado Škafar v Trstu, Khatte - Izbira svobode, Snowden, Slavno neslavna Florence

V oddaji Gremo v kino poročamo o zmagovalnih filmih 19. Festivala slovenskega filma in o retrospektivi filmskega opusa Vlada Škafarja na Mednarodnem festivalu filma in umetnosti I Mille Occhi v Trstu, poleg tega razmišljamo o dokumentarnem filmu Khatte – Izbira svobode Mihe Mohoriča, o biografskem trilerju Snowden režiserja Oliverja Stona in o biografski komični drami Slavno neslavna Florence z Meryl Streep v glavni vlogi.


16.09.2016

19. festival slovenskega filma, Portorož 2016

19. festival slovenskega filma, Portorož 2016


09.09.2016

Filmski festival v Benetkah, Dokudoc v Mariboru, Čudež na reki Hudson, Festival slovenskega filma v Portorožu

Beneški filmski festival je v polnem teku, v Mariboru se odvija Mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc, pred vrati je 19. festival slovenskega filma, v kinematografe pa je prišel novi film Clinta Eastwooda Čudež na reki Hudson s Tomom Hanksom v glavni vlogi. To so vsebine tokratne oddaje Gremo v kino.Vabljeni k poslušanju!


02.09.2016

Srečno, Orlo!, Vojna, Ovce in volkovi, Pete in njegov zmaj, Filmska vzgoja

Ta teden se je v Benetkah začel najstarejši filmski festival na svetu, na katerem se letos prvič predstavlja slovenska režiserka. To je Sara Kern s kratkim filmom Srečno, Orlo! V oddaji ocenjujemo filme z rednega sporeda, med katerimi izpostavljamo dansko dramo Vojna. Ta teden se je začelo tudi novo šolsko leto. Ob tej priložnosti so v Kinodvoru pripravili novi katalog filmov za vzgojno-izobraževalne ustanove, o katerem bo spregovorila Barbara Kelbl. Vabljeni k poslušanju! Foto: Prizor iz filma Srečno, Orlo!


26.08.2016

Ben Hur, Poletje s Sangaile, festival feKK, jesenska sezona v Slovenski kinoteki, 19. Festival slovenskega filma

Slovenska kinoteka je po poletnem premoru že odprla svoja vrata – in sicer s festivalom kratkega filma FEKK. V oddaji Gremo v kino poročamo tudi o tem, kaj v Kinoteki sicer pripravljajo v novi sezoni. Izvedeli boste, kaj se obeta na 19. Festivalu slovenskega filma, poleg tega ocenjujemo novo filmsko adaptacijo kultnega romana Lewa Wallacea o junaškem Ben-Hurju in ljubezensko dramo Poletje s Sangaile.


19.08.2016

Sarajevski festival, FeKK, 20 let Slovenske kinoteke, Kavarniška gospoda

V oddaji Gremo v kino pred podelitvijo nagrad poročamo s sarajevskega filmskega festivala in napovedujemo ljubljanski festival kratkega filma FeKK. Te dni mineva 20 let od ustanovitve Slovenske kinoteke, zato smo pred mikrofon povabili upokojeno kinotečno kustosinjo Lilijano Nedič. Več tudi o premieri tedna, filmu Kavarniška gospoda Woodyja Allena. Vabljeni k poslušanju! Vir fotografije: Filmski festival v Cannesu


12.08.2016

Sarajevo, Prizren, Julieta, Ogorčenje, Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov

Nocoj se bo v Sarajevu začel 22. filmski festival, v Prizrenu pa se bo jutri končal festival dokumentarnega filma. Slišali pa boste tudi ocene filmov Julieta, Ogorčenje in Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov.


Stran 21 od 48
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov