Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


Gremo v kino

950 epizod


Seznanjamo vas z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, kritiško sledimo filmskemu programu, se pogovarjamo z domačimi in tujimi ustvarjalkami in ustvarjalci in seveda vabimo v kino. Oddaja je v radijskem mediju že od leta 1946.

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


29.06.2018

Sonja Prosenc in Olmo Omerzu v Karlovih Varih, Whitney Houston, Nevarne igre, Križanje

V oddaji se pogovarjamo s Sonjo Prosenc, režiserko filma Zgodovina ljubezni ob njegovi premieri v Karlovih Varih. Med filmi na rednem sporedu ocenjujemo dokumentarec o Whitney Houston, grozljivko Križanje in rusko znanstveno fantastično pustolovščino Nevarne igre ter napovedujemo Film pod zvezdami na ljubljanskem gradu.


22.06.2018

Sophie Fiennes, Grace Jones, Legenda o konkubini, Jupitrova luna, Festival migrantskega filma

V oddaji se pogovarjamo z režiserko Sophie Fiennes, ki je ob premieri svojega dokumentarnega filma Grace Jones obiskala Ljubljano. Poleg njenega filma ocenjujemo še madžarski triler Jupitrova luna in kitajsko japonski domišljijski spektakel Legenda o konkubini, bili pa smo tudi na Festivalu migrantskega filma.


15.06.2018

Ljubiti Pabla, Glasba je časovna umetnost 3 - LP film Laibach, Šum Balkana, Neverjetni 2, Oceanovih 8

V kinematografih Art kino mreže po Sloveniji je premiero doživel dokumentarec o nenaslovljeni vinilki zasedbe Laibach iz leta 1985. Glasbeni dokumentarec oriše nastajanje plošče in kontekst, v katerem se je izoblikovala naša v mednarodnem okolju najuspešnejša subverzivna zasedba. Ob tem slišimo skladbe s plošče. Medtem ko bomo film postavili v ospredje, se bodo kritiška peresa opredelila do – prav tako – dokumentarca Šum Balkana režiserja Borisa Petkoviča, ter do drugih novostih s sporeda kinodvoran. Ocenili bomo Oceanovih 8 z venčkom zvezdnic, Ljubiti Pabla o ljubezni do mafijskega šefa ter nadaljevanje animiranega celovečerca o superjunaški družini, Neverjetni 2. Vabljeni v našo družbo! Na fotografiji: Prizor iz filma Glasba je časovna uemtnost 3 - LP film Laibach (režija Igor Zupe, 2018).


08.06.2018

14. filmski festival Izola Otok, Tovarna nič, Knjigarna, Jurski svet: padlo kraljestvo, dunajski festival kratkega filma

V Izoli je na vrhuncu 14. festival Kino Otok, ki mu bomo namenili uvod v oddajo. Na kratko se bomo ustavili še na Dunaju, kjer je potekal ugledni festival kratkega filma. Seveda smo si ogledali tudi vse novosti na domačih platnih – filme Tovarna nič, Knjigarna in Jurski svet: Padlo kraljestvo.


01.06.2018

Filmski festival Kino Otok, Klub zadovoljnih žensk, Stalinova smrt, Začarani princ, Zgodovina ljubezni in Zimske muhe v Karlovih Varih

V izbranih kinematografih Art kino mreže po Sloveniji se te dni začenja uvodni program mednarodnega filmskega festivala Kino Otok. Festival bo vrhunec doživel v drugi polovici prihodnjega tedna. Poudarke letošnje 14. izdaje Kino Otoka bosta predstavili programska selektorica Varja Močnik in direktorica festivala Tanja Hladnik. Medtem ko smo za premiero tedna izbrali črno komedijo Stalinova smrt škotskega scenarista in režiserja Armanda Iannuccia, bomo v oddaji ocenili še režijski prvenec ameriškega producenta Billa Holdermana, komedijo za gospe v zrelih letih Klub zadovoljnih žensk, ter animirano romantično komedijo Začarani princ, v katerem se ob naslovnemu liku znajdejo kar tri pravljične princeske (Trnuljčica, Pepelka, Sneguljčica).


25.05.2018

Solo: Zgodba Vojne zvezd; Cannes; Fantastična ženska; Deadpool 2; Kino Otok

Zgodbo o ženski, ki se mora boriti za pravico, da postane to, kar je, smo izbrali za premiero tedna. Film Fantastična ženska je tudi dobitnik letošnjega tujejezičnega oskarja. Ocenili bomo novi spin-off oziroma obzgodbo Vojne zvezd o dogodivščih mladega Hana Sola ter nadaljevanje zgodbe o antijunaku iz Marvelovega vesolja junakov, Deadpool 2. Pokomentirali bomo nagrajence canskega filmskega festivala, ki se je sklenil minuli teden. Ob koncu oddaje Gremo v kino sledi kratka napoved festivala Kino Otok, se bo s projekcijami po Sloveniji začel 1. junija. Na fotografiji: Daniela Vega v vlogi Marine v filmu Fantastična ženska (režija: Sebastián Lelio, 2017).


18.05.2018

Cannes 2018, festival Poklon viziji in nagrada Darko Bratina, LBJ, retrospektiva Jeana Vigoja

Dobršen del tokratne oddaje namenjamo dogajanju na filmskem festivalu v Cannesu – spremlja ga Ingrid Kovač Brus; napovedujemo festival Poklon viziji ter predstavljamo letošnjega dobitnika nagrade Darko Bratina. Premiera tedna je film LBJ – drama o vplivnem senatorju in poznejšem predsedniku ZDA Lyndonu Johnsonu, ena od zanimivosti Slovenske kinoteke pa je retrospektiva Jeana Vigoja, francoskega filmarja iz 30-ih let prejšnjega stoletja.


11.05.2018

71. filmski festival v Cannesu, Nikoli zares tukaj, Jamski človek, 64. festival kratkega filma v Oberhausnu

V mestecu ob Azurni obali se je v torek začel 71. mednarodni filmski festival, najpomembnejši festival v svetu sedme umetnosti. Več o tem, katere dobre filme so ponudili prvi trije dnevi canskega festivala in kakšno obfilmsko dogajanje ga je zaznamalo, naša poročevalka Ingrid Kovač Brus. V sredo je v kinu premiero doživel triler Nikoli zares tukaj, ki je lani v Cannesu prejel nagradi za najboljši scenarij (Lynne Ramsay) in igralca (Joaquin Phoenix). Film bomo ocenili, prav tako kot animirano komedijo Jamski človek. Za konec bomo povzeli 64. edicijo festivala kratkega filma v Oberhausnu, ki se je sklenil minuli teden. Vabljeni v našo družbo! foto: Festival de Cannes.


04.05.2018

Zemlja: nepozaben dan, Babica, Nevesta, Jamski človek, festival Crossing Europe v Linzu, Cannes

V oddaji govorimo o dokumentarnem filmu Zemlja: nepozaben dan, francoski komično obarvani drami Babica in ruski srhljivki Nevesta. Poleg tega napovedujemo animirani film Jamski človek in se oziramo po dveh festivalih - Crossing Europe v Linzu in bližajočem se festivalu v Cannesu.


27.04.2018

V Ciambri, Maščevalci: Brezmejna vojna, Steve Jones o maščevanju v ameriških filmih, Resnica ali izziv, Ludvik Bagari o Društvu slovenskih filmskih igralcev

Po predpremieri na Liffu je minuli teden na redni spored prišel film V Ciambri o odraščanju dečka v majhni kalabrijski romski skupnosti, ki se preživlja s kriminalom. Film bomo ocenili, prav tako kot dve premieri: akcijsko pustolovščino Maščevalci: Brezmejna vojna in najstniško grozljivko z naslovom Resnica ali izziv. Ob koncu oddaje bo Ludvik Bagari predstavil prizadevanja Društva slovenskih filmskih igralcev, ki se ustanavlja te dni, še prej pa bo britanski profesor Steve Jones, gost festivala Kurja polt, razmišljal o temi maščevanja v ameriškem filmu.


20.04.2018

Vztrajanje, Filmske zvezde ne umirajo v Liverpoolu, Želja po maščevanju, Kot bi Luna padla na glavo - biografija Milene Zupančič, Slovenski dnevi knjige - in filma

Slovenski dnevi knjige se letos prepletajo s filmom, tako kot se literatura in filmska umetnost. Prav v teh dneh je izšla tudi biografija filmske zvezde Milene Zupančič, naše gostje v oddaji. Ogledali smo si tudi novi domači film Vztrajanje Mihe Knifica, holivudsko Željo po maščevanju in britansko-irski biografski film, ki pravi, da Filmske zvezde ne umirajo v Liverpoolu.


13.04.2018

Playing men, Vztrajanje, Tiho mesto, slovenski animirani film, konferenca o filmski vzgoji, Kurja polt

V oddaji tokrat o premierah dveh slovenskih filmov, Playing men Matjaža Ivanišina in Vztrajanju Mihe Knifica, ter o ameriškem trilerju Tiho Mesto Johna Krasinskega. Udeležili smo se mednarodne konference o filmski vzgoji in 2. revije slovenskega animiranega filma. Napovedujemo pa tudi Kurjo polt, 5. festival žanrskega filma.


06.04.2018

Moški ne jočejo, Alen Drljević, Leon Lučev, Projekt: Titan, Gringo

V kinih je minuli teden premiero doživel celovečerni igrani prvenec režiserja in soscenarista Alena Drljevića Moški ne jočejo. Filmsko dramo, ki prikazuje skupino vojnih veteranov med skupinsko terapijo, bosta predstavila režiser in eden od članov igralskega ansambla, Leon Lučev. Sledila bo ocena filma. Poleg ocene filma Moški ne jočejo boste v oddaji slišali recenziji akcijske komedije Gringo ter znanstveno-fantastičnega trilerja Projekt: Titan. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Prizor iz filma Moški ne jočejo (režija: Alen Drljević, 2017).


30.03.2018

Festival Kinotrip - mladi za mlade, Sicilijanski duhovi, Igralec št. 1, Peter Zajec, Kubrickova Odiseja v vesolju

V oddaji jemljemo pod drobnogled film Igralec št. 1 – novo znanstveno fantastično pustolovščino Stevena Spielberga. Podali smo se na Festival Kinotrip – mladi za mlade in si na njem ogledali film Siciljanski duhovi. Za otroke in mlade smo izbrali animirani film Peter Zajec, Matica Majcna, avtorja nove knjige o Kubrickovi Odiseji v vesolju, pa smo povprašali po nerazkritih skrivnostih te ravno 50 let stare znanstveno fantastične epopeje.


23.03.2018

20. festival dokumentarnega filma, Ismaelovi duhovi

V sredo se je v Ljubljani končal 20. festival dokumentarnega filma, ki več kot očitno postaja vsako leto pomembnejši kulturni in tudi kulturnopolitični dogodek pri nas. Letos, kot se zadnje mesece rado dogaja v filmskem svetu, je bil bolj izrazito posvečen filmskim ustvarjalkam. Tako smo natančno spoznali opus latvijske režiserke Laile Pakalnine, nova filma sester Weiss, Maje in Ide – My Way 50 – Med iskanim in najdenim svetom ter Peter vs. Harry, med številnimi filmi je bil tudi v Benetkah nagrajeni film Ex libris: newyorška javna knjižnica Fredericka Wisemana. Med novostmi na rednem sporedu v naših kinematografih pa smo danes izbrali le enega in sicer francoski film Ismaelovi duhovi Arnauda Desplechina.


16.03.2018

Druga stran vsega, Mila in Srbijaknka Turajlić, Tomb Raider, Dvojni ljubimec, Jaz, Tonya, Sladki nič

Do sredine prihodnjega tedna si v izbranih ljubljanskih kinih lahko ogledate 18 celovečernih dokumentarcev na Festivalu dokumentarnega filma. Srečate lahko tudi nekaj avtorjev predvajanih filmov. Tokrat bomo pred mikrofon povabili srbsko režiserko Milo Turajlić ter njeno mati, javno intelektualko in lastnico starega meščanskega stanovanja v središču Beograda, ki je bilo po drugi svetovni vojni, ob nacionalizaciji, razdeljeno na dva dela. Zgodbe o razdeljenem stanovanju in o do oblasti vselej kritični materi razkrivajo pomemben del polpretekle srbske zgodovine. Pogovarjali se bomo z režiserjem dokumentarca Sladki nič, Borisom Mitićem, ter ocenili filme Jaz, Tonya in Tomb Raider ter Dvojni ljubimec. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Iz filma Druga stran vsega (režija Mila Turajlić, 2017).


09.03.2018

FDF, Diagonala, DeF, Odraščanje, Žarek v srcu

V oddaji tokrat o prihajajočih festivalih v naslednjem tednu, Festivalu dokumentarnega filma v ljubljanskem Cankarjevem domu in Festivalu avstrijskega filma Diagonala. Bili smo tudi na Dnevih etnografskega filma, poleg tega ocenjujemo dve premieri: novi dokumentarni film Siniše Gačiča Odraščanje in igrani film Claire Denis Žarek v srcu.


02.03.2018

Srečen konec, Foxtrot, Rdeči vrabec, 12. festival gorniškega filma, 90. podelitev oskarjev

Za premiero tedna smo izbrali dramo avstrijskega mojstra Michaela Hanekeja Srečen konec. Ocenili bomo filma Foxtrot in Rdeči vrabec ter pred nedeljsko podelitvijo oskarjev pogledali, kateri filmi bodo bržkone nagrajeni z zlatimi kipci. Poročali bomo s Festivala gorniškega filma, na katerem so letos zavrteli šest slovenskih filmov. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Prizor iz filma Srečen konec (režija Michael Haneke, 2017).


23.02.2018

Berlinale, Fantomska nit, Brez ljubezni, Oblika vode, Festival gorniškega filma

V oddaji govorimo o tem, kaj zanimivega ponuja letošnji Berlinale, napovedujemo Festival gorniškega filma, in ocenjujemo tri filmske drame, ki so nominirane za oskarje in v teh dneh prihajajo na spored slovenskih kinematografov: družinsko Brez ljubezni, domišljijsko romantično Oblika vode in ljubezensko Fantomska nit.


16.02.2018

Zadnji ledeni lovci, O telesu in duši, Karpo Godina - Štigličev nagrajenec, Črni panter

Medtem ko se je v Berlinu že začel 68. filmski festival, bo nocoj v Cankarjevem domu v Ljubljani premiero doživel lanskoletni zmagovalec Berlinala, film O telesu in duši. Na videz preprost ljubezenski film madžarske režiserke Ildiko Enyedi gledalca popelje v območje magičnega. Objavili bomo njegovo kritiko. Ocenili bomo še domišljijski film Črni panter in domači dokumentarec Zadnji ledeni lovci; slednji, pod katerega se podpisujeta Rožle Bregar in pokojni Jure Breceljnik, predstavlja lovsko kulturo Inuitov na vzhodni Grenlandiji. V oddaji boste slišali pogovor z vsestranskim filmskim ustvarjalcem Karpom Godino, ki je prejel Štigličevo nagrado za življenjsko delo. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Prizor iz filma Zadnji ledeni lovci (režija Jure Breceljnik in Rožle Bregar, 2017).


Stran 17 od 48
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov