Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


Gremo v kino

950 epizod


Seznanjamo vas z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, kritiško sledimo filmskemu programu, se pogovarjamo z domačimi in tujimi ustvarjalkami in ustvarjalci in seveda vabimo v kino. Oddaja je v radijskem mediju že od leta 1946.

Rdeča raketa, Postali bomo prvaki sveta, Festival frankofonskega filma

27.03.2015


V kino je prišel slovenski mladinski film Rdeča raketa, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, scenarij zanj pa napisal Matjaž Pikalo. V oddaji bo govora tudi o novi srbski športni komediji Postali bomo prvaki sveta, pa o novem delu Britanca Petra Stricklanda. V Burgundskem vojvodi se je lotil raziskave temnih strani človeške spolnosti in ljubezni. Nadaljuje pa se tudi Festival frankofonskega filma, in sicer s premiero filma Ljubezen je popolni zločin. To je nekaj vsebin tokratne oddaje Gremo v kino…

Matevž Jerman: Rdeča raketa

Šestnajstletni Jan že od malih nog hodi po tanki črti, ki ločuje genija od posebneža. Njegov blagoslov je prirojena nadarjenost za lastnoročno sestavljanje ekscentričnih vozil, njegovo prekletstvo pa prirojeni odpor do vsiljenih družbenih norm in rigidnega sistema, ki ga obdaja. Ta nanj in na njegove neprilagojene prijatelje nenehno vrši pritisk iz vseh smeri in jih želi tako rekoč »uokviriti«, indoktrinirati, upogniti ter iz njih napraviti poslušne konformiste. In bolj, ko nanje pritiskajo represivne institucije in neizživeti starši, bolj v mladih protagonistih gori želja po ekscesnem pobegu v »rdeči raketi«, doma sestavljenem avtu, s katerim se nameravajo odpeljati v Le Mans in tam zaživeti svoje sanje.

Vojko Anzeljc, avtor Zadnje večerje, prvega slovenskega digitalnega celovečerca posnetega po pravilih dogme, ki je v precep jemal ljudi z roba, marginalce in kronične neprilagojence, se v svojem četrtem celovečercu loti žanra mladinskega filma in hkrati ostaja zvest svojim izhodiščnim tematskim nastavkom. To še dodatno potencira z – za slovenski film, tako pogosto vezan na prestolnico, še zmeraj ne ravno značilno in ravno zato osvežujočo – izbiro lokacije. Zgodba se namreč odvija v okolici Sežane, za katero se v filmu zdi, da jo je digitalna revolucija popolnoma zaobšla. V kraškem narečju govori tudi igralska zasedba, v kateri najbolj izstopa osrednja trojica mladih igralcev v postavi Aljoša Bregar, Gaja Filač in karizmatični Jernej Kogovšek. Privlačnost filma dodatno gradijo posrečena izbira kinetičnih elementov, kot so fascinacija z dirkalnimi avti, pomežiki žanru filma ceste, ošvrki ruralne punk-metal subkulture in diskretni hommage nutelli. Osrednji navdih pa je vendarle poezija.

Tako izbira Sežane, kakor tudi naslov filma sta seveda neposredni poklon Srečku Kosovelu in »najbolj ekspresivni človekovi podobi v slovenski liriki 20. stoletja«, pesmi Rdeča raketa, s katero pesnik razkriva utesnjenost in dramo mladega duha, razpetega med željo po lastni izpopolnjenosti in omejitvami družbe in časa. V tem obziru ni naključje, da Rdečo raketo poganjajo tudi hlapi in aluzije na razklane in do samega konca neprilagojene antijunake iz cestnih kultov novega Hollywooda. Tako je zaznati odmeve Surove balade, Peklenskega asfalta, Bonnie in Clydea ter Thelme in Louise. Skratka, filmov in posameznikov, ki na določeni točki za ceno svobode radikalno zavrnejo vsiljene družbene norme in vzorce dominantne kulture ter s tem tvegajo vse. A kaj, ko film Rdeča raketa, za razliko od svojih protagonistov in fascinacij, sklene preveč enostavnih kompromisov in se na žalost konča tam, kjer bi se bržkone moral šele zares začeti.

Poleg tega se ob ogledu poraja tudi vprašanje, ali lahko nagovori generacijo najstnikov digitalne dobe, ki svoj izraz tako ali drugače iščejo na socialnih omrežjih in realnosti ubežijo s pomočjo elektronskih naprav, katerim se film vseskozi vztrajno izmika. V tem smislu Rdeča raketa obtiči v nekem navidezno nostalgičnem in romantiziranem filmskem brezčasju, ki pa ni nujno brez svojih čarov.

                                                                                                                                               

Denis Valič: Postali bomo prvaki sveta

Pred kratkim smo si v domačih kinodvoranah lahko ogledali poljski film Ida, ki nam je nedvoumno pokazal, da je tudi iz najbolj mračnih in travmatičnih epizod iz zgodovine, tistih, ki kot nezaceljene rane še v sedanjosti trpinčijo naše duše, moč ustvariti pripoved, ki nas bo s svojo lepoto pritegnila, s svojo spoštljivostjo do obravnavanega pomirila in s svojim brezkompromisnim iskanjem resnice spodbudila k temu, da vse tovrstne rane očistimo nesnage, ki zastruplja tako naš pogled kot tudi naša srca. In ker se je Pawlikowski, avtor Ide, lotil teme povojnih pobojev ter nujnosti narodne sprave, skratka teme, ki slovenski narod preganja že dolgo, ter pri tem pokazal, da je k njej moč, da je celo nujno pristopiti ne objektivno hladno (ker pri teh vprašanjih objektivnosti preprosto ni), pač pa s prizadetostjo človeka, ki pozna sočutje in hkrati odpuščanje, sem se pričel znova spraševati, zakaj tega pri nas še vedno ne zmoremo. Zakaj pri obravnavi mračnih poglavij naše skupne preteklosti na dan vedno znova privrejo prav tista čustva, ki so te mračne epizode pravzaprav zakrivila?

In podobna vprašanja so se začuda znova pojavila na povsem nepričakovanem mestu – ob ogledu srbskega filma Postali bomo prvaki sveta režiserja Darka Bajića. Namreč, nikakor ne morem razumeti, kako se mi sami nikoli oziroma skoraj nikoli ne lotimo podobnih zgodb iz zgodovine našega nekdanjega skupnega prostora? Zgodba o prvi jugoslovanski košarkarski ekipi, ki je po zmagi nad do tedaj nepremagljivimi Američani postala svetovni prvak, je namreč vsaj toliko naša kot srbska. Morda je celo še bolj naša, saj se je nenazadnje dogajala prav v Ljubljani (kjer je bila odigrana finalna tekma). No, tako bi jo vsaj lahko naredili, če bi se je sami lotili. Tako pa je zdaj ta epizoda, ki je sicer še vedno zgodba vseh narodov nekdanje Jugoslavije, zadobila predvsem srbski značaj, saj je avtor – povsem upravičeno – izpostavil tiste momente, ki so zanimivi zanj in za njegov kulturni prostor: podal jo je namreč v prvi vrsti kot zgodbo o vzniku t.i. jugoslovanske košarkarske šole, ki sta ji pečat dajala dva srbska trenerja, legendarna Aleksandar Nikolić in Ranko Žeravica. In tako se bo ob tem filmu, za katerega sem sicer prepričan, da bo vsaj v kinodvoranah tudi pri nas dosegel vsaj podoben uspeh, kot ga je v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, od Beograda do Zagreba, znova začela pogrevati zgodba o srbski hegemoniji znotraj nekdanjega skupnega prostora. S tem seveda nočem trditi, da taka interpretacija vsaj v določenih pogledih ni upravičena. Pa vendar bi si to našo skupno preteklost lahko vsaj danes znova prisvojili in prav s filmi, ki bi obravnavali določena poglavja te, pokazali, da je ta nič manj naša kot srbska, hrvaška, bosanska … Namesto tega pa znova samo tarnamo, kako so si drugi prisvojili naše uspehe.

A če to počne tako, kot je tokrat naredila avtorska ekipa filma Postali bomo prvaki sveta, se zdi povsem upravičeno. Zbrali so namreč pisano, danes mednarodno igralsko zasedbo, s katero so vnaprej zavrnili namige o favoriziranju določene strani in si zagotovili uspešen nastop v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, se naslonili na nekatera zgodovinska dejstva, uporabili politično-ideološko ikonografijo, ki pa danes pri večini vzbuja le še nostalgična občutja ter v pripovedi te skupne zgodbe spretno izpostavili tisti vidik, ki poveličuje srbski prispevek k njej. Kar je prav in povsem upravičeno. Hkrati pa tudi zaušnica vsem ostalim narodom nekdanje Jugoslavije, predvsem nam, Slovencem, ki bi si to in podobne zgodbe preprosto morali prisvojiti.

                                                                                                                                                         

 


16.08.2019

Bilo je nekoč … v Hollywoodu

Ocenili bomo enega od najbolj pričakovanih filmov letošnjega Cannesa. O devetem filmu Quentina Tarantina Bilo je nekoč v Hollywoodu, v katerem prvič skupaj zaigrata Leonardo DiCaprio in Brad Pitt, se bomo pogovarjali s kritikom Gorazdom Trušnovcem. Predstavili bomo 25. filmski festival v Sarajevu in 5. festival kratkega filma FEKK. Premiero je doživela tudi komedija Pridni fantje, v kateri trije šestošolci »špricajo« šolo in se zapletejo v kopico težav.


09.08.2019

Zvesti moški

S filmsko kritičarko Gajo Poeschl se bomo pogovarjali o francoski komediji Zvesti moški režiserja in igralca Louisa Garrela. Ocenili bomo – prav tako francosko – noir kriminalko Črna reka in že deveti film franšize Hitri in drzni s podnaslovom Hobbs in Shaw. V oddaji boste izvedeli, kakšen program so pripravili prihodnji teden na zelenici kinotečnega letnega kina na ljubljanski Metelkovi.


02.08.2019

Mrtvi ne umirajo, Angel varuh, pogovor z Matjažem Ivanišinom, 4. Mednarodni filmski festival Kranjska Gora

V tokratni oddaji ocenjujemo zombi komedijo Jima Jarmuscha Mrtvi ne umirajo in psihološki triler Angel varuh, nastal v dansko hrvaški koprodukciji. Gost v oddaji je Matjaž Ivanišin, ki se bo s svojim novim filmom Oroslan potegoval za zlatega leoparda na uglednem filmskem festivalu v Locarnu. Poročamo tudi o dogajanju na 4. Mednarodnem filmskem festivalu Kranjska Gora – med drugim ruski režiser Viktor Kossakovsky, ki je častni gost festivala, razmišlja o ustvarjanju dokumentarnega filma.


26.07.2019

Motovun, Kranjska Gora, Dnevnik Diane Budisavljević, Levji kralj, Jekleno nebo2, Benetke 2019

Pod zvezde ali v ohlajene kinodvorane je ta hip vroče vprašanje? Lepo povabljeni najprej v Motovun, ki ga je letos dobesedno zavzel slovenski film, in potem v Kranjsko Goro, ki tudi postaja vse bolj filmska. Če pa prisegate na kinodvorane – med zadnjimi novostmi sta film Levji kralj, predelava imenitne Disneyeve risanke z začetka devetdesetih, ki smo jo čakali z zadržanim dihom, in drugi del odštekane komedije, ki po režiserjevih besedah, žal, postaja resničnost. Film Jekleno nebo 2, prihajajoča rasa je skoraj sedem let po prvem delu posnel finski režiser Timo Vourensola in za glasbo, spet angažiral Laibache.


19.07.2019

Puljski, Grossmannov in Motovunski filmski festival, Utoya, 22. julij, Diego Maradona

Ta hip so pri nas in v bližnji okolici aktualni trije festivali: Puljski, Grossmannov in Motovunski, v oddaji pa ocenjujemo tudi tudi dve zanimivi premieri: norveško dramo Utoya, 22. julija in dokumentarni film Diego Maradona.


12.07.2019

Propad ameriškega imperija, pogovor z Blažem Kutinom, letni kino Minoriti, Grossmannov festival fantastičnega filma in vina

V tokratni oddaji ocenjujemo film Propad ameriškega imperija režiserja Denisa Arcanda, Blaž Kutin govori o svojem scenariju za nemški film Lara, ki je prejel tri nagrade na letošnjem festivalu v Karlovih Varih (posebno nagrado žirije, nagrado za najboljšo igralko in zunajfestivalsko nagrado), predstavljamo mariborski letni kino Minoriti in program letošnje edicije Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina.


05.07.2019

Človek s senco in pogovor z Emo Kugler, filmski festival v Karlovih Varih, pogovor z direktorico Kinodvora Metko Dariš

V soboto je bil premierno prikazan peti celovečerec Eme Kugler, ki je gostja v oddaji. Poročamo o filmskem festivalu v Karlovih Varih, nova direktorica Kinodvora Metka Dariš pa predstavlja program letnega kina Film pod zvezdami in načrte za prihodnost osrednjega ljubljanskega mestnega kina.


28.06.2019

Delo brez avtorja, Zama, Carmine Street Guitars, filmski festival v Karlovih Varih, festival Il Cinema Ritrovato

V oddaji Gremo v kino ocenjujemo Delo brez avtorja – novi film Floriana Henckla von Donnersmarcka, ki je leta 2007 prejel oskarja za Življenje drugih. Pod drobnogledom sta tudi kostumska drama Zama argentinske režiserke Lucrecie Martel in dokumentarec Carmine Street Guitars o znameniti trgovini s kitarami v Greenwich Villageu v New Yorku. Poročamo še o mednarodnem filmskem festivalu v Karlovih Varih, kjer s svojim novim filmom Polsestra tekmuje Damjan Kozole, pa o festivalu Il Cinema Ritrovato, ki je zavezan ponovnemu odkrivanju draguljev iz zakladnice filmske zgodovine.


21.06.2019

Mathieu Amalric, Najlepša dežela na svetu, Anna, Poletni kino na Krasu, Il Cinema Ritrovato

Pred mikrofon smo povabili francoskega režiserja in igralca Mathieuja Amalrica, ki se je s svojima filmoma o Johnu Zornu mudil v Ljubljani v sklopu festivala Naj se rola in 60. Jazz festivala. Ta teden se je končala tudi 10. izdaja Festivala migrantskega filma, ki je letos poleg Kinodvora in Slovenske kinoteke v Ljubljani potekal še na enajstih drugih prizoriščih po vsej Sloveniji. Kot zaključni film so na svetovni dan beguncev, 20. junija, prikazali Najlepšo deželo na svetu kultnega srbskega režiserja Želimirja Žilnika. V nadaljevanju bomo ocenili še Anno Luca Bessona in se ozrli po poletnem filmskem in filmsko-festivalskem dogajanju vse od Divače, italijanske Bologne do Kosova, Francije in celo Škotske. Pred mikrofon smo povabili Varjo Močnik, urednico filmskega programa v Slovenski kinoteki in britanskega kritika Michaela Pattisona, ki je redni gost tudi na filmskih festivalih v Sloveniji. Vabljeni k poslušanju!


14.06.2019

Kriči, Sarajevo!, Tarik Hodžić, Možje v črnem, magistrski filmi študentk AGRFT-ja, 10. festival migrantskega filma

Na festivalu glasbenega filma Naj se rola!, ki se je v četrtek začel v ljubljanskem Kinodvoru, so s filmom Kriči, Sarajevo! odprli tudi poletno Kinodvorišče. Naš gost bo režiser filma Kriči, Sarajevo! Tarik Hodžić, ki spregovori o obleganju Sarajeva z glasbene perspektive, skozi gostovanje pevca skupine Iron Maiden decembra 1994. Dogodek je zaznamoval tiste na odru in tiste pod njim. Govorili bomo še o magistrskih filmih študentk ljubljanskega AGRFT-ja, o novem nadaljevanju Mož v črnem in predstavili 10. festival migrantskega filma, ki se bo prihodnji teden odvijal po vsej državi.


07.06.2019

Požiganje, To še spijemo pa gremo, Kino Otok, Preporod, Naj se rola

V tokratni oddaji ocenjujemo filma Požiganje Leeja Chang-donga in To še spijemo pa gremo s Salmo Hayek in Alecom Baldwinom v glavnih vlogah. Shaji N. Karun in Želimir Žilnik govorita o svojih novih filmih, prikazanih v okviru 15. mednarodnega filmskega festivala Kino Otok, poleg tega razmišljamo o filmu Preporod Paula Schraderja, ki je bil prav tako na sporedu v okviru festivala. Predstavljamo tudi nov festival glasbenega filma Naj se rola. Vabljeni k poslušanju!


31.05.2019

Ljubljeni, Rocketman, Cannes, Naši kratki, Polsestra

Tokrat sta v središču pozornosti dve premieri: brazilski film Ljubljeni in biografska glasbena drama Rocketman. Pogovarjali smo se z Damjanom Kozoletom o njegovem novem filmu Polsestra, ki bo premiero doživel v Karlovih Varih, z gostom Slovenske kinoteke, ameriškim ustvarjalcem Kevinom Jeromom Eversonom in z Ingrid Kovač Brus o še svežih vtisih iz Cannesa. Sicer pa so ta teden predstavili tudi nekaj naših kratkih filmov – med drugim Fundamente Petra Cerovška.


24.05.2019

Stotnik, 72. filmski festival v Cannesu, Eldorado in pogovor z Markusom Imhoofom, 15. Kino Otok

S kritikom Denisom Valičem se bomo pogovarjali o filmu Stotnik. Stotnik prikazuje nemškega dezerterja in njegov zločinski boj za preživetje v zadnjih dneh Tretjega rajha. Ljubljano je obiskal švicarski režiser Markus Imhoof in predstavil svoj pretresljivi dokumentarec Eldorado o beguncih čez sredozemsko morje, ki ga je poglobil s svojo zgodbo iz otroštva. Poročevalka Ingrid Kovač Brus se bo pred podelitvijo nagrad javila s festivala v Cannesu in predstavila izstopajoče filme 72. edicije. Ob koncu bomo napovedali 15. izdajo mednarodnega festivala Kino Otok v Izoli.


17.05.2019

Zgodovina ljubezni, Jaz sem za nič, Tabu: Zgodba za jutri, 72. festival v Cannesu

Po velikem uspehu na festivalu v Kalovih Varih, kjer je prejel nagrado mednarodne žirije za izjemen umetniški dosežek, film Zgodovina ljubezni režiserke in scenaristke Sonje Prosenc prihaja na redni spored izbranih kinematografov Art kino mreže Slovenije. O tem posebnem in zagonetnem filmu se bomo pogovarjali s filmsko kritičarko Tino Poglajen. V nadaljevanju bosta temi dokumentarni portret Andreja Rozmana Roze z naslovom Jaz sem za nič ter glasbeni dokumentarec o zasedbi Tabu s podnaslovom Zgodba za jutri. Povzeli bomo uvodne dneve »festivala festivalov«: iz Cannesa se bo oglasila urednica in poročevalka Ingrid Kovač Brus.


10.05.2019

Čista zloba, Ben se vrača, Stoletje sanj, Festival kratkega filma v Oberhausnu, 72. filmski festival v Cannesu

V oddaji Gremo v kino ocenjujemo filma Čista zloba o serijskem morilcu Tedu Bundyju in Ben se vrača o preizkušnji matere, ki se mora soočiti s posledicami sinove odvisnosti od drog. Režiser Ven Jemeršić govori o nastanku Stoletja sanj – filma o izumitelju Petru Florjančiču. V oddaji poleg tega poročamo o pravkar minulem mednarodnem festivalu kratkega filma v Oberhausnu in o tem, kaj se obeta na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu. Vabljeni k poslušanju!


03.05.2019

Stavka!, Drobižki 2, Stric Geza ide v Zaturce, Filmski teden Evrope, Boris Lehman v Slovenski kinoteki

Na praznik dela se je v Art kino mreži zavrtel film Stavka! francoskega režiserja Stéphana Brizéja, v kine je prišel tudi drugi del animiranega filma Drobižki, v središču katerega so žuželke. Štefan Kardoš v oddaji Gremo v kino govori o nastajanju filma Stric Geza ide v Zaturce, pod katerega se podpisuje kot scenarist in sorežiser, programski vodja Slovenske kinoteke Igor Prassel predstavlja retrospektivo filmov Belgijca Borisa Lehmana, ki se v Kinoteki začenja prihodnji teden, poleg tega poročamo o programu Filmskega tedna Evrope, v okviru katerega se bo od sobote, 4. maja, do 13. junija zvrstilo 33 brezplačnih projekcij sodobnih evropskih filmov.


26.04.2019

Karpo Godina, dobitnik nagrade Iris za življenjsko delo; Dvojna življenja, Kralj plaže in Maščevalci

Med drugim ocenjujemo filme Dvojna življenja, Kralj plaže in Maščevalci, bili pa smo tudi na podelitvi nagrad Iris, ki jih vsako leto podeljujejo slovenskim direktorjem fotografije.


19.04.2019

Tkanje pogledov - Jože Dolmark, Stan in Olio, Prvič!, Cannes 2019, gostja Nina Peče Grilc

Naša gostja Nina Peče Grilc je pred dobrim desetletjem s svojo ekipo začela zapuščeno kinodvorano na Miklošičevi v Ljubljani spreminjati v živahno filmsko središče Kinodvor in je prav danes še zadnji dan njegova direktorica. V Kinodvoru smo si ta teden premierno ogledali domači dokumentarec Tkanje pogledov - Jože Dolmark in film Stan in Olio, bili smo tudi na premieri romantičnega filma Prvič. Včeraj je v Parizu potekala novinarska konferenca, na kateri je direktor cannskega filmskega festivala Thierry Frémaux – predstavil uradni program majskega festivala.


12.04.2019

Kurja polt, Tranzit, Hellboy, Gospod Link

V oddaji poročamo o dogajanju na 6. izdaji festivala žanrskega filma Kurja polt - osrednji gost festivala je filipinski cineast Khavn de la Cruz -, pogovarjamo se s Christianom Petzoldom, avtorjem filma Tranzit, ocenjujemo domišljijsko pustolovščino Hellboy in animacijo Gospod Link: V iskanju izgubljenega doma. Vabljeni k poslušanju!


05.04.2019

Slovo Agnes Warda, Oni, Mačje pokopališče, Kurja polt

Minuli konec tedna se je poslovila velika dama francoskega filma Agnes Varda, ena od gonilnih sil francoskega novega vala. V radijskem eseju bomo premislili njen opus in njeno zapuščino. Ocenili bomo nov film Paola Sorrentina Oni, ki prek mladega povzpetnika Sergia Morra kritično pogleda v zakulisje Berlusconijevega življenja, ter grozljivko po romanu Stevena Kinga Mačje pokopališče. Prihodnji teden se bo v Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani začel festival žanrskega filma Kurja polt. Letošnji poudarek so »freaki«, torej spake, čudaki in navdušenci na velikem platnu.


Stran 14 od 48
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov