Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Osrednje cesarstvo 2.0

24.01.2017


 

Svet se danes vse hitreje in hitreje spreminja, nikjer na svetu pa spremembe niso tako obsežne in globoke kot na Kitajskem. 21. stoletje bo po mnenju številnih strokovnjakov v znamenju te azijske velesile, ki jo njeni prebivalci od nekdaj imenujejo osrednje cesarstvo. Toda kakšna je pravzaprav kitajska vizija sveta in kakšne družbene spremembe sta Kitajski prinesla hitri gospodarski vzpon in povsod navzoča visoka tehnologija?

Nove geostrateške negotovosti

Med številnimi negotovimi področji, o katerih je z nastopom novega ameriškega predsednika težko napovedati kaj trdnega, so tudi odnosi med dvema svetovnima velesilama – Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Zdi se namreč, da se drugo za drugim kršijo pravila, na katerih je v zadnjih desetletjih slonelo sodelovanje med državama. Donald Trump je na primer kar mimogrede napravil vprašljivo pravilo ene Kitajske, po katerem je Tajvan, vsaj kar zadeva diplomatske stike, neločljiv del te države – tega pravila so se držale vse ameriške administracije, odkar je predsednik Nixon leta 1979 znova vzpostavil diplomatske odnose s Pekingom. Kitajski je prav tako mimogrede zagrozil s trgovinsko vojno. Novi ameriški državni sekretar Rex Tillerson pa bi, recimo, Kitajski prepovedal dostop do spornih otočkov v Južnem kitajskem morju, na katerih gradi vojaška oporišča. Prihodnji odnosi med velesilama bodo zagotovo doživljali številne hude preizkuse.

Naraščajoča kitajska samozavest

Nagli gospodarski in tehnološki razvoj v zadnjih desetletjih je temeljito preobrazil kitajsko družbo in pomembno vplival na samopodobo Kitajcev. Kitajska se znova zaveda svoje moči in skuša to tudi pokazati, ne le svetu, ampak še bolj domači javnosti, poudarja sinolog prof. Mitja Saje. Rane, ki so jih kitajski samopodobi prizadejali opijske vojne in kolonializem, se namreč še vedno niso popolnoma zacelile. Na drugi strani je ostrejše nastopanje na svetovnem parketu tudi v interesu kitajske vojske, ki si tudi tako skuša pridobiti večji vpliv v domači politiki. V tej luči je treba razumeti tudi vse močnejšo kitajsko vojaško navzočnost v Južnem kitajskem morju.

Seveda pa je motiv za graditev vojaških oporišč na oddaljenih čereh Južnokitajskega morja tudi čisto ekonomski. Čeprav so na tem območju znatne zaloge nafte in plina, to pravzaprav ta hip ni ključnega pomena. Na njem je namreč izvršenih 5 ali 6 odstotkov transakcij svetovne trgovine, vrednih približno 5000 milijard dolarjev; to ni pomembno samo za Kitajsko, temveč tudi za Japonsko in Južno Korejo. V luči ambicioznega načrta kitajskega predsednika Xi Jinpinga , da vzpostavi sodobno različico svilne ceste, ki bi povezala celotno Evrazijo od Kitajske do zahodne Evrope – ne samo po kopnem, ampak tudi po morju – ima to območje v Južnem kitajskem morju pomembno strateško vlogo, poudarja ekonomist dr. Matevž Rašković.

Največja urbanizacija v zgodovini človeštva

Finančna kriza leta 2008 je Kitajsko naučila, da je lahko pretirana odvisnost od tujega povpraševanja in dogajanja na tujih trgih zelo nevarna. Aktivno se je preusmerila k spodbujanju domačega povpraševanja, pri tem pa se naslanja na hitro rastoči srednji razred. Spremembe, ki jih je prinesel vrtoglavi vzpon srednjega razreda na Kitajskem, v svetu nimajo primere. Pred 30-imi leti je le 24 odstotkov prebivalstva, ki je tedaj štelo le milijardo, živelo v mestih, danes pa je urbanega kar 53 odstotkov kitajskega prebivalstva. 400 ali 500 milijonov ljudi je torej v treh desetletjih zapustilo podeželje in se preselilo v mesta.

Srednji razred na Kitajskem seveda ni tako homogen, kot si po navadi predstavljamo. Toda v grobem se po generacijski logiki deli v dve večji skupini. Za skupino, starejšo od 35 let, še vedno velja, da daje prednost materialnemu porabništvu, pridobivanju statusnih simbolov ipd. Pri mlajših generacijah pa že stopajo v ospredje kakovost življenja, osebno zadovoljstvo in preživljanje prostega časa z družino, še razlaga dr. Rašković. To so generacije edincev, rojenih v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja – na Kitajskem jih pogosto imenujejo mali cesarji.

Te generacije, ker gre za edince, rojene v obdobju eksplozivnega razvoja, se morajo spoprijemati z izredno visokim pričakovanjem svojih staršev. Velika pa so tudi  njihova lastna pričakovanja. Uspeh pomenijo visoke ocene v šoli, vpis na ugledno univerzo in dobro plačane službe. Resničnost je nato pogosto precej drugačna in prinaša številna razočaranja, razlaga študentka sinologije Sanela Kšela. Na kitajskih univerzah diplomira več kot 6 milijonov mladih na leto. Tudi tako obsežno gospodarstvo, kot je kitajsko, ne more zagotoviti primernih delovnih mest vsem šolanim mladim.

Paralelni splet

Specifičen je tudi kitajski spletni prostor, ki postaja središče družabnega in poslovnega življenja. Kitajska ima namreč na spletu popolnoma paralelen sistem. Večina svetovnih spletnih velikanov, ki sicer obvladujejo večino svetovnega spleta drugod, ima na Kitajskem le obrobno vlogo ali pa jih tam sploh ni. To pa ne pomeni, da kitajski splet tehnološko gledano zaostaja, prej nasprotno. V zadnjih letih številne tehnološke rešitve že prekašajo svoje zahodne vzporednice.

Visoko tehnološki je konec koncev tudi t.i. Zlati ščit oziroma Veliki kitajski požarni zid, kot so ga poimenovali v šali. Sistem, ki onemogoča dostopanje do določenih vsebin oziroma ponudnikov, je tehnološko zelo napreden in omogoča tako cenzuriranje določenih vsebin kot spremljanje vedenja spletnih uporabnikov na Kitajskem.

V Evropi smo sorazmerno občutljivi glede vprašanja zasebnosti na spletu in se precej ukvarjamo s tem, kaj z našimi podatki pravzaprav počnejo različna spletna podjetja. Na Kitajskem to vprašanje ni v ospredju. Vsekakor tudi tamkajšnja podjetja zbirajo velikanske količine podatkov o kitajskih uporabnikih spleta, pri tem pa ima lahko eno samo podjetje še veliko natančnejši vpogled v življenjske navade uporabnikov, kot je mogoče v preostalem svetu.

Splet uporablja 50 odstotkov Kitajcev, to pomeni več kot 700 milijonov ljudi. To počnejo po večini s pametnimi telefoni. Na področju mobilnih plačil in pretakanja različnih vsebin na mobilne naprave Kitajska prekaša tudi Združene države Amerike. Ena najbolj priljubljenih aplikacij je na primer Wechat, ki se lahko pohvali z več kot 800 milijoni aktivnih uporabnikov in v eni aplikaciji združuje različne storitve. Deluje kot družabno omrežje, na splošno je v uporabi za pošiljanje hipnih sporočil, tako zasebnih in poslovnih, za klepetanje in objavljanje fotografij. Njena ključna prednost pa je, da omogoča tudi finančne transakcije, pa naj gre za spletne nakupe ali plačilo čisto konkretnega kosila v restavraciji. Vsestranska uporabnost te aplikacije je ključna za njen uspeh, posledica tega pa je, da je danes povezana z precejšnjim delom spletnih življenj kitajskih uporabnikov, tako zasebnih kot poslovnih.

Visoka okoljska cena razvoja

Nagli razvoj je seveda Kitajski prinesel tudi številne težave. Ena največjih, dobro vidna tudi iz Zemljine orbite, je izredna onesnaženost zraka. Kitajska mesta se danes že skoraj pregovorno kopajo v smogu, dovoljena vrednost trdih delcev v zraku je pogosto večkratno presežena. To se opazno pozna tudi na zdravju kitajskih prebivalcev – pričakovana življenjska doba na Kitajskem je predvsem zaradi tega razloga že začela padati.

Temeljni razlog za hudo onesnaženje je, da je edini energent, ki ga ima Kitajska veliko, premog. Ob tem je na Kitajskem še vedno izredno veliko termoelektrarn in tovarn, ki so tehnološko zastarele. Kitajska v svetu daleč vodi po količini energije, ki jo lahko zagotovi s premogom – kapaciteta kitajskih termoelektrarn je približno 1100 GW, hkrati pa te niso popolnoma izkoriščene. Tudi na Kitajskem pa se smernice počasi obračajo. Vse nadaljnje graditve termoelektrarn na premog so prejšnji teden ustavili – v načrtih ali že v postopku graditve je bilo več kot sto novih. Načrtujejo tudi zaprtje številnih obstoječih termoelektrarn, ob tem pa se zelo intenzivno vlaga v sončne in vetrne elektrarne. Toda glede na samo količino teh objektov se bo učinek pokazal šele čez čas.

Huda ekološka katastrofa je spodbudila tudi iskanje alternativnih pristopov. Po vsej državi na primer izvajajo različne poskusne projekte, s katerimi preizkušajo različne oblike bolj trajnostno naravnanih, samozadostnih skupnosti, različnih oblik recikliranja in gospodarstva, ki temelji na čim manjšem okoljskem odtisu. Tako na manjših skupnostih preverjajo različne pristope in njihovo učinkovitost v praksi. Glede tega postaja današnja Kitajska tudi nekakšen laboratorij različnih družbenih praks, razlaga dr. Helena Motoh.

Vprašanje, ali bo torej 21. stoletje kitajsko, ostaja odprto, toda ne glede na razvoj dogodkov je jasno, da bo azijska velesila v njem imela eno ključnih vlog.

 

 


Intelekta

899 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Osrednje cesarstvo 2.0

24.01.2017


 

Svet se danes vse hitreje in hitreje spreminja, nikjer na svetu pa spremembe niso tako obsežne in globoke kot na Kitajskem. 21. stoletje bo po mnenju številnih strokovnjakov v znamenju te azijske velesile, ki jo njeni prebivalci od nekdaj imenujejo osrednje cesarstvo. Toda kakšna je pravzaprav kitajska vizija sveta in kakšne družbene spremembe sta Kitajski prinesla hitri gospodarski vzpon in povsod navzoča visoka tehnologija?

Nove geostrateške negotovosti

Med številnimi negotovimi področji, o katerih je z nastopom novega ameriškega predsednika težko napovedati kaj trdnega, so tudi odnosi med dvema svetovnima velesilama – Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Zdi se namreč, da se drugo za drugim kršijo pravila, na katerih je v zadnjih desetletjih slonelo sodelovanje med državama. Donald Trump je na primer kar mimogrede napravil vprašljivo pravilo ene Kitajske, po katerem je Tajvan, vsaj kar zadeva diplomatske stike, neločljiv del te države – tega pravila so se držale vse ameriške administracije, odkar je predsednik Nixon leta 1979 znova vzpostavil diplomatske odnose s Pekingom. Kitajski je prav tako mimogrede zagrozil s trgovinsko vojno. Novi ameriški državni sekretar Rex Tillerson pa bi, recimo, Kitajski prepovedal dostop do spornih otočkov v Južnem kitajskem morju, na katerih gradi vojaška oporišča. Prihodnji odnosi med velesilama bodo zagotovo doživljali številne hude preizkuse.

Naraščajoča kitajska samozavest

Nagli gospodarski in tehnološki razvoj v zadnjih desetletjih je temeljito preobrazil kitajsko družbo in pomembno vplival na samopodobo Kitajcev. Kitajska se znova zaveda svoje moči in skuša to tudi pokazati, ne le svetu, ampak še bolj domači javnosti, poudarja sinolog prof. Mitja Saje. Rane, ki so jih kitajski samopodobi prizadejali opijske vojne in kolonializem, se namreč še vedno niso popolnoma zacelile. Na drugi strani je ostrejše nastopanje na svetovnem parketu tudi v interesu kitajske vojske, ki si tudi tako skuša pridobiti večji vpliv v domači politiki. V tej luči je treba razumeti tudi vse močnejšo kitajsko vojaško navzočnost v Južnem kitajskem morju.

Seveda pa je motiv za graditev vojaških oporišč na oddaljenih čereh Južnokitajskega morja tudi čisto ekonomski. Čeprav so na tem območju znatne zaloge nafte in plina, to pravzaprav ta hip ni ključnega pomena. Na njem je namreč izvršenih 5 ali 6 odstotkov transakcij svetovne trgovine, vrednih približno 5000 milijard dolarjev; to ni pomembno samo za Kitajsko, temveč tudi za Japonsko in Južno Korejo. V luči ambicioznega načrta kitajskega predsednika Xi Jinpinga , da vzpostavi sodobno različico svilne ceste, ki bi povezala celotno Evrazijo od Kitajske do zahodne Evrope – ne samo po kopnem, ampak tudi po morju – ima to območje v Južnem kitajskem morju pomembno strateško vlogo, poudarja ekonomist dr. Matevž Rašković.

Največja urbanizacija v zgodovini človeštva

Finančna kriza leta 2008 je Kitajsko naučila, da je lahko pretirana odvisnost od tujega povpraševanja in dogajanja na tujih trgih zelo nevarna. Aktivno se je preusmerila k spodbujanju domačega povpraševanja, pri tem pa se naslanja na hitro rastoči srednji razred. Spremembe, ki jih je prinesel vrtoglavi vzpon srednjega razreda na Kitajskem, v svetu nimajo primere. Pred 30-imi leti je le 24 odstotkov prebivalstva, ki je tedaj štelo le milijardo, živelo v mestih, danes pa je urbanega kar 53 odstotkov kitajskega prebivalstva. 400 ali 500 milijonov ljudi je torej v treh desetletjih zapustilo podeželje in se preselilo v mesta.

Srednji razred na Kitajskem seveda ni tako homogen, kot si po navadi predstavljamo. Toda v grobem se po generacijski logiki deli v dve večji skupini. Za skupino, starejšo od 35 let, še vedno velja, da daje prednost materialnemu porabništvu, pridobivanju statusnih simbolov ipd. Pri mlajših generacijah pa že stopajo v ospredje kakovost življenja, osebno zadovoljstvo in preživljanje prostega časa z družino, še razlaga dr. Rašković. To so generacije edincev, rojenih v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja – na Kitajskem jih pogosto imenujejo mali cesarji.

Te generacije, ker gre za edince, rojene v obdobju eksplozivnega razvoja, se morajo spoprijemati z izredno visokim pričakovanjem svojih staršev. Velika pa so tudi  njihova lastna pričakovanja. Uspeh pomenijo visoke ocene v šoli, vpis na ugledno univerzo in dobro plačane službe. Resničnost je nato pogosto precej drugačna in prinaša številna razočaranja, razlaga študentka sinologije Sanela Kšela. Na kitajskih univerzah diplomira več kot 6 milijonov mladih na leto. Tudi tako obsežno gospodarstvo, kot je kitajsko, ne more zagotoviti primernih delovnih mest vsem šolanim mladim.

Paralelni splet

Specifičen je tudi kitajski spletni prostor, ki postaja središče družabnega in poslovnega življenja. Kitajska ima namreč na spletu popolnoma paralelen sistem. Večina svetovnih spletnih velikanov, ki sicer obvladujejo večino svetovnega spleta drugod, ima na Kitajskem le obrobno vlogo ali pa jih tam sploh ni. To pa ne pomeni, da kitajski splet tehnološko gledano zaostaja, prej nasprotno. V zadnjih letih številne tehnološke rešitve že prekašajo svoje zahodne vzporednice.

Visoko tehnološki je konec koncev tudi t.i. Zlati ščit oziroma Veliki kitajski požarni zid, kot so ga poimenovali v šali. Sistem, ki onemogoča dostopanje do določenih vsebin oziroma ponudnikov, je tehnološko zelo napreden in omogoča tako cenzuriranje določenih vsebin kot spremljanje vedenja spletnih uporabnikov na Kitajskem.

V Evropi smo sorazmerno občutljivi glede vprašanja zasebnosti na spletu in se precej ukvarjamo s tem, kaj z našimi podatki pravzaprav počnejo različna spletna podjetja. Na Kitajskem to vprašanje ni v ospredju. Vsekakor tudi tamkajšnja podjetja zbirajo velikanske količine podatkov o kitajskih uporabnikih spleta, pri tem pa ima lahko eno samo podjetje še veliko natančnejši vpogled v življenjske navade uporabnikov, kot je mogoče v preostalem svetu.

Splet uporablja 50 odstotkov Kitajcev, to pomeni več kot 700 milijonov ljudi. To počnejo po večini s pametnimi telefoni. Na področju mobilnih plačil in pretakanja različnih vsebin na mobilne naprave Kitajska prekaša tudi Združene države Amerike. Ena najbolj priljubljenih aplikacij je na primer Wechat, ki se lahko pohvali z več kot 800 milijoni aktivnih uporabnikov in v eni aplikaciji združuje različne storitve. Deluje kot družabno omrežje, na splošno je v uporabi za pošiljanje hipnih sporočil, tako zasebnih in poslovnih, za klepetanje in objavljanje fotografij. Njena ključna prednost pa je, da omogoča tudi finančne transakcije, pa naj gre za spletne nakupe ali plačilo čisto konkretnega kosila v restavraciji. Vsestranska uporabnost te aplikacije je ključna za njen uspeh, posledica tega pa je, da je danes povezana z precejšnjim delom spletnih življenj kitajskih uporabnikov, tako zasebnih kot poslovnih.

Visoka okoljska cena razvoja

Nagli razvoj je seveda Kitajski prinesel tudi številne težave. Ena največjih, dobro vidna tudi iz Zemljine orbite, je izredna onesnaženost zraka. Kitajska mesta se danes že skoraj pregovorno kopajo v smogu, dovoljena vrednost trdih delcev v zraku je pogosto večkratno presežena. To se opazno pozna tudi na zdravju kitajskih prebivalcev – pričakovana življenjska doba na Kitajskem je predvsem zaradi tega razloga že začela padati.

Temeljni razlog za hudo onesnaženje je, da je edini energent, ki ga ima Kitajska veliko, premog. Ob tem je na Kitajskem še vedno izredno veliko termoelektrarn in tovarn, ki so tehnološko zastarele. Kitajska v svetu daleč vodi po količini energije, ki jo lahko zagotovi s premogom – kapaciteta kitajskih termoelektrarn je približno 1100 GW, hkrati pa te niso popolnoma izkoriščene. Tudi na Kitajskem pa se smernice počasi obračajo. Vse nadaljnje graditve termoelektrarn na premog so prejšnji teden ustavili – v načrtih ali že v postopku graditve je bilo več kot sto novih. Načrtujejo tudi zaprtje številnih obstoječih termoelektrarn, ob tem pa se zelo intenzivno vlaga v sončne in vetrne elektrarne. Toda glede na samo količino teh objektov se bo učinek pokazal šele čez čas.

Huda ekološka katastrofa je spodbudila tudi iskanje alternativnih pristopov. Po vsej državi na primer izvajajo različne poskusne projekte, s katerimi preizkušajo različne oblike bolj trajnostno naravnanih, samozadostnih skupnosti, različnih oblik recikliranja in gospodarstva, ki temelji na čim manjšem okoljskem odtisu. Tako na manjših skupnostih preverjajo različne pristope in njihovo učinkovitost v praksi. Glede tega postaja današnja Kitajska tudi nekakšen laboratorij različnih družbenih praks, razlaga dr. Helena Motoh.

Vprašanje, ali bo torej 21. stoletje kitajsko, ostaja odprto, toda ne glede na razvoj dogodkov je jasno, da bo azijska velesila v njem imela eno ključnih vlog.

 

 


18.08.2015

Novo poglavje v boju proti smrtonosnim komarjem

Pozabite na morske pse, zaradi katerih na leto umre okoli deset ljudi. Pozabite tudi na muho cece, ki letno povzroči skoraj deset tisoč smrti. Najnevarnejša živalska vrsta, ki ogroža človeštvo, so namreč – komarji. Na vesti imajo malarijo, dengo, rumeno mrzlico, vročico Zahodnega Nila. Komarji tako prenašajo povzročitelje bolezni, ki vsako leto terjajo več kot milijon človeških žrtev! Čeprav se zdi, da se nas problem ne tiče, pa so tudi v Sloveniji že prisotni agresivni tigrasti in japonski komarji, ki prenašajo nekatere od teh bolezni. Dozdajšnji poskusi, da bi uničili ali vsaj omejili populacije komarjev, so se izkazali za neučinkovite in neprimerne. Zato zdaj vojno s prenašalci smrtno nevarnih bolezni skušamo izbojevati z najnaprednejšimi znanstvenimi metodami - tudi z genskim inženiringom. Nam bo tokrat le uspelo? Svoja strokovna mnenja in pomisleke so Iztoku Koncu za oddajo Intelekta pojasnile raziskovalka Katja Kalan z Univerze na Primorskem, prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Medicinske fakultete v Ljubljani in zdravnica Tadeja Kotar z ljubljanske Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Foto: Tomi Trilar/ Diplomsko delo Katje Kalan


11.08.2015

Trajnostno potrošništvo: Alternativa ali mit?

Cene krojijo naše življenje. Najugodnejše cene v diskontnih trgovinah, cene surovin na svetovnih borzah, ugodne cene tisoč in ene stvari, ki je morda niti ne potrebujemo. Potrošnja poganja svetovno gospodarstvo. V ugodnih cenah pa se skrivajo visoki stroški. Plačujemo jih z izgubljanjem »predragih« delovnih mest pri nas, s suženjskimi delovnimi pogoji po svetu, s vse hitrejšim propadanjem okolja. Trajnostno potrošništvo skuša ponuditi alternativo. Stavi na potrošnika, ki razmišlja o posledicah svojih dejanj, svojih nakupov. Gre le za jalovo upanje? Je trajnostno potrošništvo samo modna zelena verzija potrošništva ali zares ponuja alternativni pristop k potrošniški družbi? Foto:Flickr, CC


04.08.2015

Bo odprtokodna miselnost povzročila revolucijo 21. Stoletja?

Povprečno gospodinjstvo ima danes 5 na internet povezanih naprav. Te naprave so postale zelo pomemben del naših vsakdanjih življenj. Glede na to, da je čas dopustov in počitnic, marsikdo prav zdaj spoznava, kako pogosto pravzaprav uporablja pametni telefon, tablico ali prenosnik in bere, gleda, posluša, komentira, objavlja, deli, všečka različne vsebine na spletu. Kako dobro pa pozna te svoje naprave? Kako delujejo? Katero programsko opremo imajo? Kakšna programska oprema je sploh na trgu? Transparentnost, svobodna izmenjava informacij in znanja, sodelovanje, vključevanje, skupnost - to so vrednote odprtokodne kulture – open source kulture, ki izhaja iz proste, odprtokodne programske opreme. O tem v tokratni Intelekti. Gostje Urške Henigman so bili Filip Muki Dobranić z inštituta Danes je nov dan, Jure Čuhalev odprtokodni heker, Andrej Vernekar predsednik Lugos-a društva uporabnikov Linuxa Slovenije in Matjaž Ugovšek z društva Duh časa. foto: Amaya Rodrigo/flickr


28.07.2015

Spet prihaja leto fanta - Bo letošnji el Nino podiral rekorde?

Preden je vremenska fronta prinesla nevihte in kar močno ohladitev, nam je julij postregel z žgočimi poletnimi temperaturami, ki so podrle tudi nekaj rekordov. Zdi se, da vreme vse pogosteje rado podira rekorde. Razloge za to lahko v veliki meri poiščemo tudi v postopnem segrevanju ozračja, ki je postalo sopotnik naše sedanje, energijsko izredno zahtevne civilizacije. Toda letos se utegne vremenska zgodba še bolj zaplesti in tudi dodatno segreti. V globalno dogajanje se je namreč vmešal el Nino. Gre za pojav v Tihem oceanu, ki vedno temeljito spremeni ustaljene vremenske vzorce po vsem svetu. Več let ga ni bilo na spregled, letošnji pa bo zagotovo pustil pečat. Po nekaterih napovedih bi namreč utegnil biti - rekorden. To pa napoveduje leto še bolj ekstremnih vremenskih pojavov. Kaj se torej dogaja na območju Tihega oceana, kaj to pomeni za letošnje vreme in konec koncev tudi za svetovno gospodarstvo, saj el nino poleg ostalega vedno resno prizadene tako kmetijstvo kot ribolov, smo govorili s klimatologoma Lučko Kajfež Bogataj in Gregorjem Vertačnikom ter z oceanografom Vladom Malačičem. Foto:Flickr, cc


21.07.2015

Zvezde You Tuba

Youtube je star deset let. Njegov slogan je bil “broadcast yourself” – objavi sebe. In marsikdo je naredil prav to. Objavil smešen domači posnetek, športno dejavnost, navodila za uporabo telefona, posnetek otroka, razlago matematičnega problema, postopke ličenja in urejanja pričeske, smešne skeče, videodnevnik, posnetek igranja računalniške igrice, recenzijo najnovejše igrače... Seznam je zelo raznolik in zelo dolg. Pred desetimi leti si verjetno nihče ni predstavljal, da bo lahko s snemanjem in objavljanjem videev kaj zaslužil. Po ocenah največji zaslužkarji zaslužijo milijone dolarjev na leto. O fenomenu služenja oglaševalskih prihodkov z lastno produkcijo, slovenskih primerih in generaciji, ki ne spremlja več televizije, v tokratni Intelekti. Urška Henigman se je pogovarjala z Lenartom J. Kučićem, Anžetom Tomičem, Dominikom Sky-jem in Jožetom Robeženikom. foto: David Pickett/flickr


14.07.2015

Zakaj se po Žrelu bojimo morskih psov?

V mednarodnem arhivu napadov morskih psov s Floride ISAF je bilo lani zapisanih 72 napadov, med njimi le nekaj smrtnih. Morski psi so morda res tiste živali, ki se jih najbolj bojimo, a na drugi stani nas lahko neizmerno očarajo. V morjih plavajo že nekaj sto milijonov let, pa so vse do danes ostali tako rekoč nespremenjeni. So pomemben del morskega ekosistema in znanstveniki opozarjajo, da jih je treba zavarovati, saj se njihovo število izredno hitro zmanjšuje. O njih pogosto poročajo zelo senzacionalistično, v grozljivkah so glavni negativci. Štiri desetletja po kultnem Žrelu jih bomo v oddaji Intelekta ob pomoči sogovornikov poskušali demistificirati z morskim biologom Lovrencem Lipejem, kulturnim antropologom Rajkom Muršičem in filmofilom, ustvarjalcem stripov in publicistomZoranom Smiljaničem. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. foto: Flickr/Art Siegel


07.07.2015

Ne želi beguncem, česar ne želiš sebi

Begunci. Imigranti. Azilanti. To so ljudje, ki v Evropsko unijo bežijo pred vojno, političnim preganjanjem, naravnimi katastrofami, nevzdržnimi ekonomskimi in socialnimi razmerami. To so ljudje, ki plovejo prek morja, ki plezajo čez ograje in zidove, ki skrivoma prečkajo meje. To so ljudje, ki so svoja življenja prisiljeni položiti v roke tihotapcem in drugim kriminalcem. To so ljudje, ki morajo, če preživijo nevarno pot, potem zaupati v nepristranskost, človečnost evropskega pravnega reda. Zaupati morajo, da jih ne bodo deportirali nazaj v pekel, iz katerega so pobegnili. Pri vsem tem pa se zdi, da mi, Evropejci, v njih nočemo zares videti – ljudi. Videti je, kakor da njihovo trpljenje ni vredno toliko kot naše, da njihova smrt šteje manj kot naša. Se v Evropski uniji potemtakem sploh smemo še šteti za svetovni zgled civilizacije in humanosti? In kaj konkretnega lahko storimo, da bi – če upoštevamo zlato pravilo, ki pravi, naj drugim ne počnemo tistega, česar ne bi želeli izkusiti sami – tem ljudem dejansko pomagali v uri njihove stiske? – Na tovrstna vprašanja smo odgovarjali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili novinar in filozof, sodelavec Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti, dr. Vasja Badalič, pa sociolog, predavatelj na Fakulteti za varnostne vede, dr. Aleš Bučar Ručman, ter dr. Neža Kogovšek Šalamon, pravnica in direktorica Mirovnega inštituta. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


30.06.2015

Vzgoja v digitalni dobi

Je tablični računalnik primerna igrača za malčka? Kdaj naj kupim otroku pametni telefon? Koliko časa lahko igra računalniške igrice ali gleda risanke? Kaj sploh počne moj otrok na netu? Se zaveda nevarnosti? Ali digitalna tehnologija tudi izboljšuje umske sposobnosti in spodbuja ustvarjalnost? To so vprašanja, ki si jih danes zastavljajo številni starši. Digitalne tehnologije so postale del vsakdanjega sveta, ne moremo se jim izogniti. O izzivih vzgoje v digitalni dobi z doktorico Bojano Lobe s Fakultete za družbene vede, Janjo Božič Marolt, predsednico inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, defektologinjo Mojco Gluk in psihologinjo Špelo Reš, strokovno delavko in svetovalko pri centru Logout. foto: Eirik Solheim/flickr


23.06.2015

Superživila - čudežna hrana ali marketinški domislek?

Stotrideset milijard ameriških dolarjev naj bi letos navrgla globalna trgovina s tako imenovanimi superživili. Mednje so dolga leta uvrščali domačo špinačo, repo, borovnice in jabolka, v zadnjem času pa se glasneje govori o kvinoji, ašvagandi in goji jagodah. Trgovina z njimi skokovito narašča, prav tako oglaševanje. Po eni strani nam obljubljajo boljše zdravje in počutje, več energije, zbranosti in ustvarjalnosti, po drugi strani pa ne manjka mnenj, da je superhrana zgolj posrečena marketinška domislica. Kakorkoli, superživila so bogata z vitamini, antioksidanti, minerali, aminokislinami in drugimi koristnimi hranili. Svoje poglede o superhrani v Intelekti z nami delijo: klinična dietetičarka Denís Mlakar Mastnak, nutricionistka Mojca Cepuš, filozof Sašo Dolenc, živilski tehnolog Božidar Žlender, farmacevt Samo Kreft in gastroenterolog Rok Orel. Njihova mnenja je zbral Iztok Konc. Foto: Flickr/Lori Greig


09.06.2015

Moderna mesta na prepihu

Arhitekt Maks Fabiani – letos mineva 150 let od njegovega rojstva – je urbanizem razumel kot dinamičen proces, mesto pa kot nikoli dokončan projekt. Njegov načrt po potresu leta 1895 je pomembno prispeval k razvoju moderne Ljubljane. Na vprašanja, kako razumeti Fabianijevo vizijo, kako so upravna, gospodarska in kulturna središča brusile družbene spremembe in kaj se bo zgodilo z mesti v prihodnosti, odgovarja tokratna Intelekta. Gosti Barbare Belehar Drnovšek bodo: Markus Schaefer, dr. Pavel Gantar, Marko Peterlin in Janez Koželj. Foto: Flickr/Beverly Goodwin


02.06.2015

Spletno oglaševanje

Ljudje vse več časa preživimo na spletu, zato so oglasi postali sestavni del interneta. Vse kar tam počnemo, pa pušča sledi. Oblikuje se naša spletna identiteta, skupek podatkov, ki lahko marsikaj pove o naših navadah, zanimanjih, željah in potrebah. Veliko z deljenjem in všečkanjem vsebin na spletnih družabnih omrežjih razkrijemo tudi sami. Z osebnimi podatki je nastopila prava zlata mrzlica, saj omogočajo natančno ciljanje oglasov na potrošnike. O spletnem oglaševanju se je Urška Henigman pogovarjala z Janjo Božič Marolt, Igorjem Arihom in Aljošem Bagolo. foto: flickr


26.05.2015

Mladi in sprava

Na Slovenskem se o državljanski vojni in spravi pogovarjamo že več kot četrt stoletja. K besedi so se doslej sicer priglasili številni, vendar se po vsem prelitem črnilu zdi, da se Slovenci danes pravzaprav razumemo slabše, kakor smo se na samem začetku te debate. Zato je – 70 let po koncu druge svetovne vojne – morda napočil čas, da nam to problematiko na nov način pomagajo osvetliti mladi ljudje, mladi intelektualci. Bodo o tem, najbolj travmatičnem obdobju naše zgodovine naposled vsaj oni zmogli govoriti brez pretiranega gneva ali vneme? – V ponovitvi nedavnega Studia ob 17h v terminu Intelekte bodo svoja mnenja soočili novinar in esejist Matic Kocijančič, filozof Gregor Moder, pesnica in publicistka Katja Perat ter filozof in pravnik Rok Svetlič.


26.05.2015

Mladi in sprava

Na Slovenskem se o državljanski vojni in spravi pogovarjamo že več kot četrt stoletja. K besedi so se doslej sicer priglasili številni, vendar se po vsem prelitem črnilu zdi, da se Slovenci danes pravzaprav razumemo slabše, kakor smo se na samem začetku te debate. Zato je – 70 let po koncu druge svetovne vojne – morda napočil čas, da nam to problematiko na nov način pomagajo osvetliti mladi ljudje, mladi intelektualci. Bodo o tem, najbolj travmatičnem obdobju naše zgodovine naposled vsaj oni zmogli govoriti brez pretiranega gneva ali vneme? – V ponovitvi nedavnega Studia ob 17h v terminu Intelekte bodo svoja mnenja soočili novinar in esejist Matic Kocijančič, filozof Gregor Moder, pesnica in publicistka Katja Perat ter filozof in pravnik Rok Svetlič.


19.05.2015

Roboti prihajajo

Čeprav si ob besedi robot posamezniki po večini predstavljajo antagoniste v znanstvenofantastičnih filmih, so ti stroji pravzaprav del našega vsakdanjega življenja. Kar pomislite na robotski sesalnik, ki morda v tem trenutki brenči v vaši bližini, ali pa kavomat, ki vam pripravlja jutranji napitek, ki vas bo prebudil. Razprava o robotski prihodnosti sicer nekatere navdaja z nelagodjem, drugi pa z veseljem opazujejo, v katero smer bosta šli znanost in tehnologija. V oddaji Intelekta se bomo zato vprašali: kaj pomeni prihod vse večjega števila robotov, med njimi kognitivnih, v naše življenje? Bodo postali nepogrešljiv del vsakega gospodinjstva? Bodo prevzeli naša delovna mesta ali nas razbremenili? Sogovorniki Tine Lamovšek v oddaji so dr. Jože Guna, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike iz Laboratorija za multimedije in s Katedre za informacijske in komunikacijske tehnologije Fakultete za elektrotehniko univerze v Ljubljani, sociologinja dr. Valerija Korošec, vodja odseka za avtomatiko, biokinetiko in robotiko na Inštitutu Jožefa Stefana Aleš Ude in izredni profesor doktor Janez Demšar s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Foto: Steve Jurvetson / Flickr.com


12.05.2015

Sonce v škatli: energija prihodnosti

V jeziku trajnostne paradigme se kot energija prihodnosti omenja fuzija. To je zlivanje jeder. Tak proces se dogaja na Soncu. Znanstveniki vsega sveta že od petdesetih let prejšnjega stoletja preučujejo, kako bi ta naravni pojav izkoristili za pridobivanje električne energije. Osrednji mednarodni projekt na tem področju je termonuklearni eksperimentalni reaktor ITER, ki ga gradijo na jugu Francije. Fuzijske elektrarne bodo prijaznejše do okolja, vendar bomo prvo, ki bo proizvajala električno energijo v komercialne namene, najverjetneje dočakali šele v drugi polovici tega stoletja. Na vprašanja, kaj je fuzija, katere so njene prednosti in težave, kako pomembna je za energetsko neodvisnost Evrope ter kako so v mednarodne programe vpeti slovenski znanstveniki, bo skušala odgovoriti tokratna Intelekta. Barbara Belehar Drnovšek je pred mikrofon povabila znanstvenike iz Inštituta Jožef Stefan: dr. Sabino Markelj, dr. Sašo Novak, dr. Boštjana Končarja in dr. Luko Snoja ter Simona Websterja predstavnika Evropske komisije. Foto: Flickr/Sandia Labs


05.05.2015

Kakšen svet je po vojni ustvarila baby-boom generacija?

»Svojega očeta sem pogledal v oči in ga vprašal: Pa kaj hudiča vam je bilo v osemdesetih, devetdesetih letih? Kaj ste nam naredili?« pove ekonomist Igor Fekétija. Njegov oče je pripadnik generacije rojene po drugi svetovni vojni – tako imenovane baby-boom generacije. In kdo so baby-boomerji? Nekateri pravijo, da so otroci blaginje in najbolj srečna generacija v zgodovini človeštva. Drugi bi rekli, da so otroci cvetja. Odraščali so v obdobju velikih gospodarskih priložnosti in vsesplošne blaginje. Zakaj so torej prav baby-boomerji leta 1968 zanetili iskrico študentskih protestov? In kaj se je zgodilo, da so v osemdesetih in devetdesetih kot odrasli, izobraženi in uspešni zavrgli vrednote, kot so pravičnost, enakost, svoboda za vse in povsod? In ključno vprašanje: Kakšen svet nam torej zapušča baby-boom generacija? V oddaji Intelekta jim ogledalo nastavljajo sociologinja Alenka Švab, zgodovinar Jure Gašparič, etnolog in kulturni antropolog Rajko Muršič, filozof Simon Kardum in ekonomist Igor Fekétija. Z njimi se je srečal Iztok Konc. Foto: MarcelVanDerBerg/ Flickr,cc


28.04.2015

Kliktivizem

Vedno več uporabnikov internetne tehnologije potencialno pomeni širši in hitrejši dostop do aktivistov, torej več demokracije, s tem pa tudi željo po spremembi sveta ali družbe z enim klikom iz udobja naslonjača. Poplava vabil k podpisovanju raznih spletnih peticij ali spodbujanje k družbenopolitičnemu udejstvovanju dobivajo številne sledilce in všečke, a tudi ti pogosto ostanejo tam, v virtualnem svetu. V oddaji Intelekta se bomo zato posvetili kliktivizmu in se spraševali, ali imajo torej ti kliki sploh kakšno težo in ali upravičeno ali neupravičeno pravimo, da je današnja generacija, kar se zadeva politično udeležbo, v »resničnem« življenju pasivna, aktivna pa le prek všečkov in ostalih klikov na družbenih omrežjih. Svoje razmišljanje bodo podali sourednik portala e-demokracija Domen Savič, glasbenik in komentator Miha Blažič – N’Toko, direktor Inštituta za elektronsko participacijo Simon Delakorda in predstojnik Katedre za psihologijo na Filozofski fakulteti mariborske univerze in socialni pedagog Bojan Musil. Foto: Flickr/gotcredit.com


21.04.2015

Stanje okolja na domačem dvorišču

Pred mednarodnim dnevom Zemlje se v Intelekti sprašujemo, v kakšnem stanju je pravzaprav okolje v Sloveniji. Kakšen zrak dihamo? Kakšno vodo pijemo in na kakšnih tleh pridelujemo hrano? Tla, vodo in zrak težko ločimo med seboj, ko pa jih postavimo v svetovno okolje, postane zgodba še zanimivejša. Dan Zemlje je enkrat na leto, ljudje pa na njej živimo še preostalih 364 dni. Zakaj je Slovenija za življenje še vedno dobra izbira, kaj pomenijo vrednosti prašnih delcev v mestih in kaj zagotavljajo 150-letne izkušnje na področju oskrbe z vodo, je le nekaj vprašanj za naše goste, ki stanje okolja na domačem dvorišču umeščajo v globalni kontekst. To so dr. Matej Ogrin iz društva za varstvo Alp – CIPRA, dr. Peter Otorepec z Nacionalnega Inštituta za javno zdravje, predsednica društva vodarjev Slovenije dr. Lidija Globevnik iz Tematskega centra za raziskave, študije in razvoj projektov na vodah in pedolog dr. Borut Vrščaj s Kmetijskega inštituta. Oddajo sta pripravila Blaž Mazi in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr


14.04.2015

55 let kontracepcijske tabletke

Pred 55 leti je Ameriška agencija za hrano in zdravila odobrila uporabo kontracepcijske tabletke. Ta je osvobodila ženske strahov pred neželeno nosečnostjo, bila je pomemben dejavnik pri emancipaciji žensk in vplivala na razvoj seksualne revolucije. Ženske lahko danes izbirajo med različnimi vrstami kontracepcijskih tabletk, ki pa so kljub svoji učinkovitosti zaradi vse bolj prisotnega diskurza naravnega pogosto predstavljene kot škodljive za žensko telo. O kontracepcijski tabletki bodo z voditeljico Urško Henigman razpravljale sociologinja dr. Alenka Švab, ginekologinja in sociologinja dr. Gabriela Simetinger in ginekologinja mag. Dunja Obersnel Kveder. Foto: Flickr


07.04.2015

Izbris preteklosti v severni Mezopotamiji

Ninive, Nimrud, Mari – človeška civilizacija ima enega svojih nespornih izvorov v starodavnih mestih severne Mezopotamije. Ljudi, ki so pred več kot štirimi tisočletji in pol ta mesta postavili, sicer že dolgo ni več, a njihova arhitektura, njihova umetniška dela, njihova literatura pa tudi številni čisto običajni predmeti, uporabljani v vsakdanjem življenju, so, zakopani v pesku severnega Iraka in Sirije, proti vsem pričakovanjem preživeli tisočletja burne zgodovine. Z njihovo pomočjo smo spoznavali same začetke kmetijstva, obrti in trgovine, lažje smo razumeli, kje so korenine državne uprave, organiziranega religioznega življenja in umetniškega ustvarjanja. Arheološka najdišča severne Mezopotamije so, drugače rečeno, pričala o tem, od kod prihajamo, kdo pravzaprav smo. Do zdaj. Do vzpona Islamske države, ki se je odločila z razstrelivom in buldožerji uničiti ta arheološka najdišča. Ki se je odločila izbrisati preteklost. Toda: zakaj njeni predstavniki to počno? Je škoda, ki jo povzročajo, nepopravljiva? In zakaj se to uničevanje tiče prav vsakega izmed nas? – Ta in druga sorodna vprašanja smo pretresali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, pa dr. Predrag Novaković, redni profesor na Oddelku za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete, ter dr. Primož Šterbenc, politolog, docent na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem in eden naših najboljših poznavalcev islamskega sveta. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva.


Stran 24 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov