Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kjer se osel valja, tam dlako pusti

31.07.2018


Divjih odlagališč v Sloveniji še nismo izkoreninili. 15. septembra se bomo skupaj čistili v 150 državah sveta.

Kupov smeti pred svojim pragom si ne želi nihče. Prav tako na tak kup – ali pa na nasmetene poti – res ne želimo naleteti na izletu v naravo. Tudi zato se znamo Slovenci ob čistilnih akcijah odlično angažirati in zaradi uspešnih akcij iz preteklih let je divjih odlagališč pri nas vse manj. Prva akcija Ekologov brez meja Očistimo Slovenijo v enem dnevu je leta 2010 postregla s številnimi presežki. Rekordna udeležba 270.000 prostovoljcev in dobra organizacija sta omogočili, da je bila narava v samo enem dnevu odrešena več kot 20.000 ton nezakonito odvrženih komunalnih odpadkov.

Toda to žal ne pomeni, da je problem rešen in da ni več tistih, ki menijo, da je narava primeren kotiček za ostanke njihove stare kopalnice. Po ocenah društva Ekologi brez meja je neočiščenih divjih odlagališč v Sloveniji še vedno več kot deset tisoč. Veliko divjih odlagališč, ki so se nabirala skozi desetletja, ko ni bilo na voljo niti primerne infrastrukture za odlaganje in ravnanje z odpadki, je vendarle že bilo saniranih. Predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik.

»Problem ostajajo gradbeni odpadki, delno tudi kosovni. Razlog za to sta predvsem slaba obveščenost ljudi in pomanjkljiv nadzor.«

V ceno različnih gradbenih in obrtniških storitev bi načeloma moralo biti vključeno tudi ravnanje z nastalimi odpadki, toda najpogosteje je pri naročilih odločilna čim nižja cena, pravilno ravnanje z odpadki pa neredko v tej ceni prepogosto ni zajeto.

Toda če morajo podjetja in samostojni podjetniki za odlaganje plačati, pa lahko posamezniki svoje kosovne in gradbene odpadke odlagajo brezplačno.

Ne smetimo samo s smetmi

Ljudje smo pogosto precej bolj skrbni na območjih, ki imajo za nas posebno vrednost. To se zelo nazorno pokaže v trudu, s katerim – vsaj po večini – poskrbimo za svoje smeti, ko gremo denimo v gore. »Moto Smeti odnesi s seboj v dolino še vedno velja in se tudi vse bolj upošteva,« je glede količine smeti v slovenskih gorah zadovoljen dr. Matej Ogrin, predsednik društva za varstvo Alp Cipra Slovenija. Opozarja pa na drug problem.

»Posledica udobja in razkošja, ki ju danes pričakujemo v gorah, je tudi več odpadnih snovi. Predvsem je problematična raba vode. Večina slovenskih koč nima učinkovitega sistema za čiščenje odpadnih voda. Tudi tam, kjer čistilne naprave so, praviloma ne delujejo tako, kot bi morale.«

Tudi zato se številna gorska jezera, kot je denimo Dvojno jezero v Dolini Triglavskih jezer, spopadajo s pretiranim vnosom hranilnih snovi, razraščanjem alg in zmanjševanjem količine kisika v vodi. V toplih vremenskih razmerah lahko tako enega izmed biserov slovenske narave zavohamo veliko prej kot ga zagledamo. Obenem pa je tak problem veliko težje in dražje reševati.

Ker se danes vendarle vse bolj zavedamo, da voda odplak in smeti pač ne odnese stran, ampak jih samo prestavi, se bo tudi letošnja akcija Očistimo Slovenijo v pomembni meri osredotočila na odpadke ob vodotokih, da bi tako nekaj prispevali tudi k zmanjševanju neizmernih količin plastike, ki se nabira v svetovnih morjih in oceanih.

Proizvodnja smeti se ne ustavlja

Količina smeti se na svetu in tudi v Sloveniji iz leta v leto strmo povečuje. Povprečen Slovenec oziroma Slovenka vsak dan proizvede 1,3 kilograma odpadkov ali skoraj pol tone na leto. Trendi na tem področju niso spodbudni. S koncem recesije se je začela poraba povsod po svetu in tudi pri nas zelo hitro povečevati, z njo pa tudi količina odpadkov. Kar ni presenetljivo, saj med izdelki močno prevladujejo tisti z izredno kratkim rokom uporabe. Brez globljih sprememb v načinih, kako načrtujemo izdelke in njihovo uporabo, nas utegne neskončno povečevanje količine smeti, ki gre danes še vedno tesno z roko v roki z rastjo gospodarstva, pokopati pod sabo. Samo čistilne akcije ne bodo zadoščale.

Slovenci smo sicer po količinah ločeno zbranih odpadkov v svetovnem vrhu. Toda ločevanje predstavlja le en korak. Veriga, ki mora delovati, če naj bo naša družba bolj ekološka, pa je precej daljša. Številne stvari so danes izdelane predvsem z mislijo na čim nižjo ceno in čim večje število kupcev oziroma uporabnikov, toda zato pogosto niti niso primerne za recikliranje ali pa je to ekonomsko in energijsko nesmotrno. Problem embalaže, ki ni primerna za recikliranje, je postal veliko očitnejši v zadnjem času, odkar je Kitajska postavila nove standarde in znatno zmanjšala svoj uvoz embalaže za predelavo.

Če se želimo izogniti temu, da problem le prestavimo iz nekega konca na drugega, bo treba na novo premisliti o celotni verigi. Evropska unija prav zato razvija koncept krožnega gospodarstva, v katerem imata osrednjo vlogo vnovična uporaba in kroženje snovi. Toda to zahteva prilagajanje proizvodnih procesov, saj morajo nastati odpadki, ki dejansko so kot surovina uporabni. Gre za zahteven proces, ki bo zahteval veliko premisleka, načrtovanja in navsezadnje tudi finančnih sredstev.

Očistimo svet

Premik k širšemu naslavljanju težav se pri letošnji akciji kaže skozi še en vidik. Letošnja bo namreč prva prava svetovna čistilna akcija. 15. septembra bomo tako skupaj čistili v 150 državah sveta. Razmere po svetu so seveda med seboj včasih le težko primerljive. Toda morda še bolj pomenljivo je spoznanje, da takšne čistilne akcije uspešno povezujejo ljudi, ki sicer morda ne bi nikoli sodelovali.

»Gre za res težko primerljiva okolja,« poudarja Jaka Kranjc. »Lani nas je denimo zelo razveselila novica, da zdaj ženske v Savdski Arabiji lahko vozijo avto, saj to neizmerno olajša iskanje divjih odlagališč in vso logistiko. Velike čistilne akcije marsikje uspešno potekajo kljub vojnim razmeram. Na primer v Afganistanu se je na dan čistilne akcije zgodil samomorilski napad, vendar jih to ni odvrnilo od čiščenja. Tudi v Libanonu denimo čistilne akcije povežejo pripadnike različnih veroizpovedi, ki sicer le stežka najdejo skupni jezik.«

Pozitivni učinki takšnih akcij tako niso merljivi samo v čistejšem okolju.


Intelekta

902 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Kjer se osel valja, tam dlako pusti

31.07.2018


Divjih odlagališč v Sloveniji še nismo izkoreninili. 15. septembra se bomo skupaj čistili v 150 državah sveta.

Kupov smeti pred svojim pragom si ne želi nihče. Prav tako na tak kup – ali pa na nasmetene poti – res ne želimo naleteti na izletu v naravo. Tudi zato se znamo Slovenci ob čistilnih akcijah odlično angažirati in zaradi uspešnih akcij iz preteklih let je divjih odlagališč pri nas vse manj. Prva akcija Ekologov brez meja Očistimo Slovenijo v enem dnevu je leta 2010 postregla s številnimi presežki. Rekordna udeležba 270.000 prostovoljcev in dobra organizacija sta omogočili, da je bila narava v samo enem dnevu odrešena več kot 20.000 ton nezakonito odvrženih komunalnih odpadkov.

Toda to žal ne pomeni, da je problem rešen in da ni več tistih, ki menijo, da je narava primeren kotiček za ostanke njihove stare kopalnice. Po ocenah društva Ekologi brez meja je neočiščenih divjih odlagališč v Sloveniji še vedno več kot deset tisoč. Veliko divjih odlagališč, ki so se nabirala skozi desetletja, ko ni bilo na voljo niti primerne infrastrukture za odlaganje in ravnanje z odpadki, je vendarle že bilo saniranih. Predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik.

»Problem ostajajo gradbeni odpadki, delno tudi kosovni. Razlog za to sta predvsem slaba obveščenost ljudi in pomanjkljiv nadzor.«

V ceno različnih gradbenih in obrtniških storitev bi načeloma moralo biti vključeno tudi ravnanje z nastalimi odpadki, toda najpogosteje je pri naročilih odločilna čim nižja cena, pravilno ravnanje z odpadki pa neredko v tej ceni prepogosto ni zajeto.

Toda če morajo podjetja in samostojni podjetniki za odlaganje plačati, pa lahko posamezniki svoje kosovne in gradbene odpadke odlagajo brezplačno.

Ne smetimo samo s smetmi

Ljudje smo pogosto precej bolj skrbni na območjih, ki imajo za nas posebno vrednost. To se zelo nazorno pokaže v trudu, s katerim – vsaj po večini – poskrbimo za svoje smeti, ko gremo denimo v gore. »Moto Smeti odnesi s seboj v dolino še vedno velja in se tudi vse bolj upošteva,« je glede količine smeti v slovenskih gorah zadovoljen dr. Matej Ogrin, predsednik društva za varstvo Alp Cipra Slovenija. Opozarja pa na drug problem.

»Posledica udobja in razkošja, ki ju danes pričakujemo v gorah, je tudi več odpadnih snovi. Predvsem je problematična raba vode. Večina slovenskih koč nima učinkovitega sistema za čiščenje odpadnih voda. Tudi tam, kjer čistilne naprave so, praviloma ne delujejo tako, kot bi morale.«

Tudi zato se številna gorska jezera, kot je denimo Dvojno jezero v Dolini Triglavskih jezer, spopadajo s pretiranim vnosom hranilnih snovi, razraščanjem alg in zmanjševanjem količine kisika v vodi. V toplih vremenskih razmerah lahko tako enega izmed biserov slovenske narave zavohamo veliko prej kot ga zagledamo. Obenem pa je tak problem veliko težje in dražje reševati.

Ker se danes vendarle vse bolj zavedamo, da voda odplak in smeti pač ne odnese stran, ampak jih samo prestavi, se bo tudi letošnja akcija Očistimo Slovenijo v pomembni meri osredotočila na odpadke ob vodotokih, da bi tako nekaj prispevali tudi k zmanjševanju neizmernih količin plastike, ki se nabira v svetovnih morjih in oceanih.

Proizvodnja smeti se ne ustavlja

Količina smeti se na svetu in tudi v Sloveniji iz leta v leto strmo povečuje. Povprečen Slovenec oziroma Slovenka vsak dan proizvede 1,3 kilograma odpadkov ali skoraj pol tone na leto. Trendi na tem področju niso spodbudni. S koncem recesije se je začela poraba povsod po svetu in tudi pri nas zelo hitro povečevati, z njo pa tudi količina odpadkov. Kar ni presenetljivo, saj med izdelki močno prevladujejo tisti z izredno kratkim rokom uporabe. Brez globljih sprememb v načinih, kako načrtujemo izdelke in njihovo uporabo, nas utegne neskončno povečevanje količine smeti, ki gre danes še vedno tesno z roko v roki z rastjo gospodarstva, pokopati pod sabo. Samo čistilne akcije ne bodo zadoščale.

Slovenci smo sicer po količinah ločeno zbranih odpadkov v svetovnem vrhu. Toda ločevanje predstavlja le en korak. Veriga, ki mora delovati, če naj bo naša družba bolj ekološka, pa je precej daljša. Številne stvari so danes izdelane predvsem z mislijo na čim nižjo ceno in čim večje število kupcev oziroma uporabnikov, toda zato pogosto niti niso primerne za recikliranje ali pa je to ekonomsko in energijsko nesmotrno. Problem embalaže, ki ni primerna za recikliranje, je postal veliko očitnejši v zadnjem času, odkar je Kitajska postavila nove standarde in znatno zmanjšala svoj uvoz embalaže za predelavo.

Če se želimo izogniti temu, da problem le prestavimo iz nekega konca na drugega, bo treba na novo premisliti o celotni verigi. Evropska unija prav zato razvija koncept krožnega gospodarstva, v katerem imata osrednjo vlogo vnovična uporaba in kroženje snovi. Toda to zahteva prilagajanje proizvodnih procesov, saj morajo nastati odpadki, ki dejansko so kot surovina uporabni. Gre za zahteven proces, ki bo zahteval veliko premisleka, načrtovanja in navsezadnje tudi finančnih sredstev.

Očistimo svet

Premik k širšemu naslavljanju težav se pri letošnji akciji kaže skozi še en vidik. Letošnja bo namreč prva prava svetovna čistilna akcija. 15. septembra bomo tako skupaj čistili v 150 državah sveta. Razmere po svetu so seveda med seboj včasih le težko primerljive. Toda morda še bolj pomenljivo je spoznanje, da takšne čistilne akcije uspešno povezujejo ljudi, ki sicer morda ne bi nikoli sodelovali.

»Gre za res težko primerljiva okolja,« poudarja Jaka Kranjc. »Lani nas je denimo zelo razveselila novica, da zdaj ženske v Savdski Arabiji lahko vozijo avto, saj to neizmerno olajša iskanje divjih odlagališč in vso logistiko. Velike čistilne akcije marsikje uspešno potekajo kljub vojnim razmeram. Na primer v Afganistanu se je na dan čistilne akcije zgodil samomorilski napad, vendar jih to ni odvrnilo od čiščenja. Tudi v Libanonu denimo čistilne akcije povežejo pripadnike različnih veroizpovedi, ki sicer le stežka najdejo skupni jezik.«

Pozitivni učinki takšnih akcij tako niso merljivi samo v čistejšem okolju.


26.06.2018

Umetna inteligenca se že odloča namesto nas

Podatki so nova nafta. Digitalni velikani, ki upravljajo z ogromnimi količinami podatkov, po svoji moči že daleč presegajo moč večine držav. Dodana vrednost podatkov se skriva predvsem v njihovi količini, več je bolje, in v možnostih njihove uporabe. In slednje so se v zadnjih letih močno razbohotile. Danes je tako mogoče iz podatkov razbrati vzorce, za katere nismo niti vedeli, da obstajajo. Mogoče je predvideti ravnanja posameznikov in nanje vplivati. Vrsta odmevnih zgodb v preteklih letih je te tektonske premike, ki so se tiho odvijali na oddaljenih serverjih, vendarle pripeljala v zavest širše javnosti. Še vedno pa obstaja ogromen razkorak med možnostmi, ki jih že v tem trenutku ta tehnologija omogoča in tem, kaj o tem vemo ne samo običajni posamezniki, ampak še bolj odločevalci, ki bi morali poskrbeti za nadzor in rabi podatkov postaviti primerne okvire. O tem ključnem področju, ki bo brez dvoma določalo koordinate družbi, v kateri bomo živeli, v kateri pravzaprav že živimo, smo spregovorili v tokratni Intelekti z gosti: filozofinjo in sociologinjo prof. dr. Renato Salecl z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, sourednikom knjige Pravo in nadzor v dobi velikega podatkovja prof. Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo ter pravnico mag. Heleno Uršič, ki na temo pravic posameznika v kontekstu velikega podatkovja pripravlja doktorat na nizozemski univerzi v Leidnu, trenutno pa raziskuje na Univerzi Yale v Združenih državah Amerike. Foto: Facebook


19.06.2018

Da bi ris izginil, si kot družba ne želimo privoščiti

Projekt reševanja slovenskih risov LifeLynx je z letošnjim letom v popolnem razmahu. V začetku prihodnjega leta lahko pričakujemo prihod prvih novih živali iz Slovaške in Romunije, v načrtu pa je naselitev 14-ih. Brez tovrstne pomoči so namreč največji evropski mački v naših gozdovih šteti dnevi. Število risov se zadnji dve desetletji vztrajno zmanjšuje; to je posledica parjenja v sorodstvu. Vsi risi, ki danes živijo na prostranem območju dinarskih gozdov vse do Bosne in Hercegovine, so namreč potomci le šestih živali, ki so jih slovenski lovci pripeljali v kočevski gozd leta 1973. To je bila nekaj desetletij najuspešnejša zgodba o ponovni naselitvi risa v svetovnem merilu, projekt LifeLynx pa bo skušal zagotoviti, da bo tako tudi nadaljevanje. O risu bosta v tokratni Intelekti govorila vodja lovišča posebnega pomena Jelen Snežnik Anton Marinčič in biolog in genetik dr. Tomaž Skrbinšek z biotehniške fakultete. Foto: Wikimedia


12.06.2018

Bolezen, ki nas po obolevnosti uvršča v svetovni vrh

Da bi se v Sloveniji iz oči v oči srečali z najbolj nevarno zverjo naših gozdov, nam ni treba zaiti globoko v Kočevski pragozd. Nasprotno. Dovolj je že hoja ob robu gozda, po travniku, delo na vrtu ali sprehod po mestnem parku. Najnevarnejša slovenska zver namreč ni medved, najnevarnejša zver pri nas je klop. Po razširjenosti okužb, ki jih klopi prenašajo, se namreč uvrščamo v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtjo bolnika. Čeprav se zdi, da o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, že vsi vse vemo, pa tokratna Intelekta z osebno izkušnjo in strokovnimi pogledi vabi k poslušanju. Sodelujejo: doc. dr. Irena Grmek Košnik in Ondina Jordan Markočič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Andreja Krt Lah, ki ima zasebno ambulanto v Zdravstvenem domu v Gorenji vasi, akad. prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, dr. Tomi Trilar s Prirodoslovnega muzeja Slovenije in gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Mislav Marohnić/ Flickr, cc


05.06.2018

Kakšen bo svet, če mu bo vladala Kitajska?

Ljudska republika Kitajska je tretja največja država sveta po površini, druga največja država na svetu po bruto družbenem proizvodu in največja država po številu prebivalstva. Je dedinja ene najstarejših, najvplivnejših in najveličastnejših civilizacij na planetu, zaradi česar ni presenetljivo, da Kitajci svojo domovino imenujejo preprosto Zhongguo, osrednje cesarstvo. Od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja je stalna članica varnostnega sveta OZN in priznana jedrska sila, ki ima zaradi drugega največjega vojaškega proračuna pod orožjem več vojakov kot katera koli druga država. V zadnjih štiridesetih letih se je Kitajska prelevila tudi v pravcato trgovinsko velesilo – je največja svetovna izvoznica in druga največja uvoznica dobrin in izdelkov. Te številke po svoje pojasnjujejo, zakaj smo se v zadnjih desetletjih navadili govoriti, da je Kitajska država, ki bi v 21. stoletju lahko izzvala Združene države Amerike in sčasoma nemara celo postala osrednja svetovna velesila, ekonomski, vojaški, politični in kulturni hegemon, ki svojo moč, svoj vpliv brez posebnih težav uveljavlja na vseh celinah. Toda – kaj to sploh pomeni? Kako bi bil sploh videti kitajski izziv ameriški moči? In kako neki bi bil videti svet, ko bi mu Kitajska navsezadnje tudi zavladala? Kako bi Peking v tem primeru uredil mednarodne politične, gospodarske in varnostne odnose? Kaj bi ponudil drugim državam? Kako bi bil, skratka, videti tak, kitajski mir, pax sinica? – To so vprašanja, ki smo jih zasledovali v tokratni Intelekti. Pri tem so nam bili v pomoč naši gostje, novinarka in zunanjepolitična komentatorka časopisne hiše Delo Zorana Baković, sinologinja dr. Helena Motoh, vodja centra za sodelovanje s Kitajsko pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, ter mag. Zdenko Udovič, polkovnik, nekdanji obrambni ataše Republike Slovenije v Ljudski republiki Kitajski. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Jan Dyrda (Pixabay)


29.05.2018

Pametna mesta

Leta 2050, naj bi na svetu živelo okrog 10 milijard ljudi. Tri četrtine svetovnega prebivalstva bodo živele v mestih. Zato v današnjem globalnem svetu prihaja do velikih sprememb na področju načrtovanja in organizacije mest. Nastajajo tako imenovana pametna mesta. Več o sodobnem razvoju pametnih mest sta v Intelekti spregovorila vodja odseka Računalniški sistemi na Inštitutu Jožef Štefan, dr. Gregor Papa in sociolog dr. Matjaž Uršič s Fakultete za družbene vede. Foto: Pixabay


22.05.2018

Trap je trol

Mladinske subkulture lahko beremo na različne načine. Ali gre za upor proti vladajočemu družbenemu redu, simbolni pobeg iz dna družbe, ali le izraz odnosa do sveta nove generacije na ravni glasbe, stila in druženja? V tokratni oddaji bomo analizirali trap, glasbo in subkulturo, ki je nastala na jugu Združenih držav Amerike in se razširila po svetu. Ker bomo govorili o trap glasbi, ne bo šlo brez glasbenih primerov, ki vsebujejo kletvice. Pripravlja Urška Henigman. Sogovorniki: Jasna Babič, Žiga Valetič in Jizah.


15.05.2018

Temna snov v vse jasnejši luči

Ko so astronomi nedavno sporočili, da so odkrili galaksijo brez temne snovi, je to paradoksalno le še dodatno potrdilo obstoj te nenavadne substance, o kateri še vedno ne vemo veliko. Še najbliže ji je prišla Slovenka Maruša Bradač s kalifornijske univerze Davies, ki je uspela izračunati, da temna snov nedvomno obstaja, da pa je tudi izredno nedružabna. Očitno ne reagira ne z navadno snovjo, ne sama s sabo. Temna snov se je pokazala le prek svoje težnosti v spektakularnem galaktičnem dogodku, trku dveh ogromnih jat galaksij. O tem, kaj pravzaprav danes že vemo o tej izmuzljivi snovi, smo v Intelekti vprašali astrofizika prof. Marušo Bradač in prof. Tomaža Zwittra z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Jata Puščica (Bullet Cluster), Wikimedia Commons


08.05.2018

Črna luknja v sonetu, globalno segrevanje na oljni sliki

V zadnjih desetletjih je znanost pomembno razširila naše vedenje o vesolju in planetu, na katerem živimo. Samo pomislimo: razvozlali smo človeški genom, odkrili Higgsov bozon, poglobili smo vedenje o globalnem segrevanju in vzrokih zanj, spoznali smo, da obstajata tako imenovana temna snov in še nekoliko bolj skrivnostna temna energija. Tehnologija pa, ki jo ta znanstvena spoznanja omogočajo, tehnologija, ki torej prihaja, je osupljiva: genski inženiring, fuzijski reaktor in kvantni računalnik nas slej ko prej čakajo za pregovornim naslednjim vogalom. Skratka: v luči sodobne znanosti in tehnologije svet pogosto vidimo v povsem drugačni luči. A medtem ko je znanost z nogo in pol že v prihodnosti, se lahko vprašamo, ali smo vsa ta nova spoznanja sposobni misliti tudi na ne-znanstvene načine; v poljih politike, prava, filozofije in umetnosti, denimo. Ali smo, drugače rečeno, sposobni strokovni žargon, ki ga uporablja znanost, prevesti v kako drugo govorico takó, da bomo ljudje navsezadnje spoznali, da delo, ki ga opravljajo raziskovalci v kakem pospeševalniku delcev ali v kakem laboratoriju za kloniranje, ni le nekaj, kar zadeva samo znanstvenike – ampak nas vse, homo sapiensa kot takega? – To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, saj smo se spraševali, na kakšne načine znanost vpliva na oziroma – rečeno po domače – navdihuje sodobno umetnost. Pri tem so nam bili v pomoč filozof in predavatelj za estetiko na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Lev Kreft, pa slikarka, filozofinja in dekanja fakultete za humanistični podiplomski študij Alma Mater Europaea Institutum Studiorum Humanitatis, dr. Polona Tratnik, ter dr. Igor Žunkovič, literarni komparativist in predavatelj na Oddelku za primerjalno književnost ljubljanske Filozofske fakultete. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva. William Blake: "V Zrnu peska videti ves Svet / in Nebo v roži na poljani." foto: Nicolas Raymond (Flickr)


01.05.2018

»8 urni delavnik je predrag in za lenuhe«

Ali menite, da delate dovolj? Preveč? Kje je meja med pridnim delavcem in lenuhom? Zdi se, da v javnem diskurzu obstajata le ti dve možnosti. Zakaj vse bolj vrednotimo žrtvovanje za službo? Je to obrambni mehanizem? V prvomajski intelekti bomo analizirali javne diskurze, rušili stereotipe o delu in odgovarjali na vprašanje, kako sodobna ideologija dela omogoča prostovoljno odpoved že pridobljenih pravic. Gostje: sociologinja doktorica Aleksandra Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, psihologinja Eva Matjaž, soustanoviteljica kreativnega centra Poligon in sociolog doktor Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pripravlja Urška Henigman. foto: pixabay/rawpixel


24.04.2018

Stoletje dokumentiranja predsodkov

Revija National Geographic je nedavno priznala, da je bilo njeno poročanje, pri izbiri tem in fotografij, dolga desetletja obarvano s predsodki in rasizmom. In najbrž niso edini, ki so poudarjanje različnosti uporabili za vzpostavljanje določene hierarhije in vzdrževanje diskriminatornih stereotipov. Dokumentiranje sveta s fotografijami in besedami je zaradi vseobsegajočega spleta in množične potrošnje na voljo tako rekoč vsakomur. A kako ločiti dejstva od interpretacij in se kot odjemalec (bralec, poslušalec, gledalec) otresti bojazni, da bomo prikrajšani za objektivnost in profesionalnost? Lahko še zaupamo, da dokumentaristi našega časa niso samo lutke v rokah peščice skritih odločevalcev, dokumentirane zgodbe pa le še namenski družbeni konstrukti kot sredstva vplivanja in nadzora zaradi finančnih apetitov vplivnežev? Kdaj se zgodi, da v kriznih časih navidezne ali pa resnične ogroženosti bivanja pade prva žrtev vojne – resnica? O stoletju dokumentarizma in predsodkov se bomo pogovarjali s priznanimi, mednarodno uveljavljenimi in tudi večkrat nagrajenimi foto in besednimi zapisovalci življenja, dokumentaristi: Meto Krese, fotografinjo in novinarko, predstojnico oddelka za fotografijo na visoki šoli za storitve VIST; Arnejem Hodaličem, fotografom, fotoreporterjem, popotnikom, urednikom fotografije pri slovenski izdaji revije National Geographic ter Tomom Križnarjem, humanitarcem, borcem za človekove pravice, popotnikom, knjižnim avtorjem in filmarjem. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


17.04.2018

Zgodovina časa pred zgodovino

Genske analize starih prebivalcev Evrope, lovcev in nabiralcev izpred 7 tisoč let in več, kažejo presenetljivo podobo. Kljub tisočletjem, ki so jih preživeli na hladnem severu, so bili temnopolti in modrooki. Genetika danes ponuja nov in zanimiv vpogled v našo sorazmerno nedavno evolucijo, kot tudi v nekdanje migracije, v mešanje in premeščanje populacij. Presenečajo pa ne le rezultati genskih analiz. Pravzaprav so številne ustaljene predstave o tem, kakšno je bilo pravzaprav življenje pred davnimi tisočletji, precej oddaljene od resničnosti. Kakšno je bilo pravzaprav življenje pred davnimi tisočletji, smo skušali odstreti v tokratni Intelekti. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Flickr/Bayes Ahmed


10.04.2018

Renesansa muzejev

V sodobnem času, ko naša življenja preplavljajo digitalne tehnologije, socialna omrežja in virtualen svet, smo se v oddaji Intelekta spraševali o tem, kakšna je družbena vloga institucij kot so muzeji in galerije, za katere se na prvi pogled zdi, da spadajo v pretekli čas, podatki pa kažejo, da njihova obiskanost narašča. O tem kako sodobni muzej vse bolj postaja, ne samo prostor raziskovanja, interpretiranja in posredovanja znanja, temveč tudi platforma za družbeno kritično misel ter odpiranje aktualnih vprašanj, smo spregovorili z direktorico Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti, Zdenko Badovinac, direktorjem Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Blažem Peršinom in Tino Palaić iz Slovenskega etnografskega muzeja. Foto: pixabay


03.04.2018

Kakšno družbeno moč so mladim dala družbena omrežja?

V 60-ih letih 20-ega stoletja so sociologi ugotavljali, da so mladi apatični in jih družbeni problemi ne zanimajo. Sociolog Talcott Parsons je takrat zapisal, da mladi ne morejo biti predolgo tiho. Bil je eden redkih, ki ga študentske demonstracije leta 1968 niso presenetile. Pol stoletja pozneje veljajo o mladih podobna mnenja o nezainteresiranosti. Marsikoga so zato presenetili dijaški protesti proti neregulaciji strelnega orožja v Združenih državah Amerike. Kakšno družbeno moč imajo digitalni domorodci in kakšno vlogo pri tem igrajo družbena omrežja, ki so po nedavnih razkritjih žvižgačev tudi prostor propagande in manipulacije? Odgovor v tokratni Intelekti.


27.03.2018

Antioksidanti - med znanostjo, novimi spoznanji in marketingom

Ljudje radi ubiramo bližnjice. Tudi pri zdravju. Verjamemo, da lahko posledice dolgoletnega nezdravega življenjskega sloga popravimo s čudežno tableto. Veliko ljudi zato seže po antioksidantih. Ti naj bi nas obvarovali pred srčno-žilnimi zapleti, revmatičnimi obolenji in rakom, ne nazadnje naj bi upočasnili tudi staranje. Vendar pa nekatera novejša spoznanja kažejo, da nam antioksidanti lahko celo škodujejo. Antioksidanti med mitom in novimi dognanji, med znanostjo in oglaševanjem. V tokratni oddaji Intelekta sodelujejo: prof. dr. Vita Dolžan (Medicinska fakulteta Ljubljana), doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek (Onkološki inštitut), prof. dr. Urban Bren (Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Maribor) in prof. dr. Samo Kreft (Fakulteta za farmacijo). Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Bru-nO/ Pixabay, cc


20.03.2018

Predšolsko obdobje in predšolska vzgoja

Delež otrok, vključenih v slovenske vrtce, narašča. Zadnja leta sicer manj kot hitro kot pred nekaj leti, a podatki Statističnega urada RS kažejo, da je v preteklem šolskem letu vrtce obiskovalo skoraj 79 % otrok. Razumljivo je, da je bil med najmlajšimi – do treh let - ta delež nižji - 69 %, med tistimi, ki so pred vstopom v šolo, pa 92 %. A Evropski strateški cilj, zapisan v dokumentu Izobraževanje in usposabljanje 2020, ki predvideva, da naj bi bilo do tega leta predšolsko izobraževanje vključenih 95 % otrok, starih 4 in 5 let, še ni dosežen. Kaj torej otroku prinaša vključenost v vrtec in po katerih načelih deluje slovenski javni vrtec?


13.03.2018

Vratarji znanja

Znanost je velik posel. Še prav posebej to velja za velike znanstvene založbe, ki ustvarjajo ogromne dobičke na račun precej nenavadnega poslovnega modela. Raziskave se v veliki meri financirajo iz javnih sredstev. Znanstveniki svoja spoznanja v obliki člankov prepustijo založbam ali zastonj ali za objavo celo drago plačajo. Izredno drage pa so tudi naročnine na znanstvene revije. V to malho v Sloveniji letno prispevamo preko štiri milijone evrov. O vplivu tega posla na znanost so v Intelekti spregovorili: strokovnjak za založništvo prof. dr. Miha Kovač z ljubljanske Filozofske fakultete, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu prof. dr. Roman Jerala in filozof doc. dr. Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravila Nina Slaček.


06.03.2018

Čas je, da Francko pustimo za seboj

Ko Prešeren v peti kitici Zdravljice nagovarja Slovenke, jih naslovi kot »prelepe, žlahtne rožice«. Nekaj verzov pozneje pa precizira, na kakšen način so se sredi 40-ih let 19. stoletja v očeh prvih nosilcev slovenskega nacionalnega projekta ženske sploh lahko konstruktivno vpisale v družbeno življenje. To so, po vsem sodeč, lahko storile kvečjemu kot matere nove generacije bojevitih sinov. Da bodo vsega nekaj desetletij pozneje prav ženske darovale levji delež finančnih sredstev za postavitev njegovega lastnega spomenika v Ljubljani, spomenika, ki je bil in je menda še vedno eden ključnih simbolov slovenstva, Prešeren očitno ni znal predvideti. Pa ta slabovidna redukcija žensk v literaturi menda ni bila značilna samo za največjega med našimi pesniki; Cankarjeva mama se je, denimo, pripravljena samožrtvovati za sinovo ugodje ob skodelici kave, Tavčarjevi Meti v Cvetju v jeseni pa poči srce od sreče, ko jo Janez zasnubi. Videti je, skratka, kakor da so najbolj prepoznavne, najbolj kanonične, v naš kolektivni kulturni spomin najizraziteje vpisane literarne junakinje v temelju določene s svojo vlogo žene oziroma matere. Zdi se, drugače rečeno, kakor da se vse v njihovih življenjih vrti okoli moških. Toda vse te junakinje so vendarle nastale pred debelim stoletjem in od tedaj se je v slovenski družbeni stvarnosti spremenilo marsikaj. Izobrazbena raven žensk se je dvignila, njihova ekonomska moč – plačni neenakosti med spoloma navkljub – prav tako, pojavile so se možnosti za osebnostno samorealizacijo, ki jih pred stoletjem preprosto ni bilo. In, jasno, poezijo, prozo in dramatiko so začele pisati tudi avtorice. Pa so literarne junakinje zato zdaj kaj polnejše, bolj kompleksne – ali pa še naprej ostajajo ujete v matrico prevladujočih stereotipov in fantazem patriarhalne družbe? In če so ta horizont prebile, zakaj nobena med njimi ni tako trdno zapisana v slovenski kulturni imaginarij, kakor so Julija, Francka ali Meta? – To so vprašanja, ki smo jih pretresali v tokratni Intelekti. Pri tem so nam bili v pomoč urednik in kritik dr. Aljoša Harlamov, literarna znanstvenica in predavateljica na novogoriški humanistiki, dr. Katja Mihurko Poniž, ter literarna znanstvenica in predavateljica na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Alojzija Zupan Sosič. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Ivana Kobilca - portret Mire Pintar (Narodna galerija ; Wikimedia Commons)


27.02.2018

Fenomen gibanja #Metoo

V zadnjem obdobju svet pretresajo razkritja o spolnem nadlegovanju žensk. Potem, ko so novembra lani javno spregovorile holivudske igralke, evropske poslanke, zaposlene v Združenih narodih, pa športnice in potem, ko je kampanja MeeToo, s pričevanji žensk o spolnem nasilju, preplavila domala ves svet, je prejšnji teden zaživela tudi v Sloveniji. O fenomenu gibanja Metoo Jaz tudi, ki je povzročil globalni upor žensk proti nasilju, smo govorili v oddaji Intelekta, s prof. dr. Darjo Zaviršek iz Fakultete za socialno delo v Ljubljani, antropologinjo in raziskovalko dr. Renato Šribar in direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač. Foto: https://pixabay.com/


20.02.2018

Nespečna Slovenija

Ko dr. Leja Dolenc Grošelj, ki vodi osrednji slovenski Center za motnje spanja, govori o nespečnosti, lahko v njenem glasu zaznamo zaskrbljenost. »Problem nespečnosti in drugih motenj spanja je v Sloveniji zelo velik,« opozarja. Zadnja raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije spi manj kot 7 ur na dan. Še bolj zaskrbljujoči pa so rezultati mednarodne študije ekonomistov iz Združenih držav Amerike in Avstralije, ki so nas nedavno presenetili s podatkom, da manj kot Slovenci spijo samo še Japonci. Podrobneje o problemu slovenske nespečnosti v oddaji Intelekta. Sodelujejo: somnologinja dr. Leja Dolenc Grošelj (UKC Ljubljana), biokemičarka in molekularna biologinja dr. Damjana Rozman (MF Ljubljana), fiziolog dr. Andraž Stožer (MF Maribor) in ekonomist dr. Klaus Ackermann (University of Chicago). Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Keith/ Flickr, cc


13.02.2018

Globalni trg rož - v odcvetanju ali brsteči rasti?

Dan pred Valentinovim, ki je poleg praznika zaljubljencev tudi praznik za cvetličarje, se bomo v Intelekti pogovarjali in spraševali o globalnem trgu okrasnih rastlin, kjer je absolutna velesila še vedno Nizozemska. Pa tudi o vrednosti poklica cvetličarja ter kulturi podarjanja cvetja pri nas. Z mojstri cvetličarji in enim največjih proizvajalcev orhidej v Evropi. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


Stran 17 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov