Od A do Ž o evropskem proračunu, slovenskem črpanju evropskih sredstev in prihodnjem finančnem okviru, ki prinaša spremembne tudi za Slovenijo

Delovanje Evropske unije je v nekaterih pogledih zelo oddaljeno od ljudi. Njen proračun in razdeljevanje sredstev sta gotovo področji, na katerih je veliko neznanih stvari, poenostavljenih prepričanj in pavšalnih ocen. Velikokrat lahko slišimo, da Evropska unija veliko svojega denarja porabi za plače evropskih poslancev in birokratskega sistema, da se član Unije izplača biti takrat, ko v njeno blagajno daješ manj, kot pa iz nje prejemaš, sredstva, ki jih države namenjajo Evropski uniji, bi bilo bolje porabiti za kaj drugega.

Koliko torej EU porabi za delovanje svojih institucij in agencij; je to veliko ali malo? Kolikšen je sploh evropski proračun? Kako se evropski denar deli med države članice? Koliko daje in dobi Slovenija? Kako bo po letu 2020, ko bo veljal nov finančni okvir? Kako dobra sploh je naša država v črpanju evropskih sredstev? Tem vprašanjem smo namenili pozornost v tokratni Intelekti, odgovore pa smo iskali skupaj z dr. Vasjo Rantom s katedre za finance in denar ljubljanske ekonomske fakultete; z direktorjem Urada za kohezijsko politiko v službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Bojanom Suvorovom; s Sašo Bojc Golob iz Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji in z evropsko poslanko v Evropskem parlamentu iz Slovenije Patricijo Šulin, ki je članica odbora za proračun in odbora za proračunski nadzor.

Koliko je vreden evropski proračun?

Evropska unija nima le letnega proračuna, kot ga poznajo tudi nacionalne države, temveč ima tudi sedemletni finančni okvir. Višina aktualnega za obdobje med letoma 2014 in 2020 je tisoč milijard evrov, kar pomeni, da se okvirni letni proračun giblje okoli 140 milijard evrov. Sliši se ogromno, pa je res, smo vprašali dr. Vasjo Ranta.

"Ta velikost proračuna EU predstavlja približno en odstotek bruto nacionalnega dohodka Unije, kar je zelo malo. Če si pogledamo, kako veliki so nacionalni proračuni članic: na nacionalni ravni so javne finance proračunski izdatki, ki obsegajo tam nekje med 40 in 50 odstotki nacionalnega dohodka držav."

Evropski proračun se financira iz treh virov: od 10 do 15 odstotkov denarja pride iz dela carin in uvoznih dajatev, ki jih poberejo države članice, od 10 do 15 odstotkov prinese vir, izračunan na podlagi davka na dodano vrednost, tretji pa glede na bruto domači proizvod oz. bruto nacionalni dohodek, tako da so vplačila v evropsko blagajno odvisna od gospodarskega razvoja države.

94 odstotkov tega denarja gre za skupne evropske politike (tri četrtine za obe največji – kmetijsko in kohezijsko), šest odstotkov sredstev pa EU porabi za svojo administracijo. To po besedah Ranta ni preveč. Če potegnemo vzporednico z nacionalnimi državami, te v povprečju plačam javnih uslužbencev (ki obsegajo tudi številna podpodročja, ki jih v EU ni) namenjajo približno 20 odstotkov svojega proračuna.

Neto plačnice in neto prejemnice

Ker je Slovenija majhna evropska država, je tudi njen prispevek v evropski proračun relativno majhen, in sicer 0,3-odstoten. Slovenija v Evropsko unijo vplača približno 400 milijonov na leto, dodeljenih pa ji je več sredstev, saj se ta dodeljujejo na podlagi razvitosti regij. Za obdobje 2014–2020 Sloveniji tako pripada 1,7 milijarde evrov iz naslova skupne kmetijske politike in 3,3 milijarde evrov iz kohezijskih sredstev. Kot še številne druge vzhodnoevropske države, ki so manj razvite kot zahodne članice, je torej neto prejemnica. Največja neto plačnica je Nemčija, ki v evropski proračun prispeva 20 odstotkov sredstev, kar znese približno 24 milijard evrov na leto. Če smo še bolj natančni: leta 2016 je Nemčija v evropski proračun vplačala 23,2 milijarde evrov, prejela jih je 10. Veliko več, kot daje, prejme tudi Velika Britanija. Je torej logično, da ta zapušča EU?

Dr. Vasja Rant opozarja, da prednosti vključitve v EU ne moremo meriti le s temi številkami.

"Evropskega proračuna ne moremo gledati le z vidika neto finančnih koristi, niti ne moremo Evropske unije gledati le z vidika neto finančnih koristi, ki jih pridobi iz evropskega proračuna. Takšna logika razmišljanja je napačna iz več razlogov. Proračun namreč predstavlja le majhen del koristi oz. stroškov članstva. Daleč največji del koristi predstavlja dostop do skupnega evropskega trga."

Drugi razlog je po besedah Ranta ta, da v različnih projektih sodelujejo partnerji iz več držav, zato se na sekundarni ravni sredstva lahko prerazporedijo med več članic. Tretji razlog pa je, da evropski proračun zagotavlja tudi nekatere javne dobrine, od katerih imamo koristi vsi – gre za skupne evropske politike.

Nov finančni okvir za obdobje 2021–2027

Prav tem – skupnim evropskim politikam (migracije, varnost, obramba, socialni sklad) – bo po predlogu nove finančne perspektive 2021–2017, ki ga je pripravila Evropska komisija, namenjeno več evropskih sredstev. Znižujejo pa se sredstva za dve najobsežnejši in tradicionalni evropski politiki, ki sta pomembni tudi za Slovenijo – to sta skupna kohezijska in skupna kmetijska politika. V tej finančni perspektivi so zanju namenili tri četrtine evropskega proračuna, v prihodnji (2021-2017) pa dve tretjini. Posledično se znižujejo tudi sredstva za Slovenijo. Iz skupne kmetijske politike bi po tem predlogu naši državi pripadala slaba milijarda in pol evrov - največji padec sredstev gre na račun razvoja podeželja, nad čimer Slovenija ne more biti zadovoljna. Po mnenju direktorja Urada za kohezijsko politiko v Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Bojana Suvorova je slika nekoliko boljša na področju kohezijskih sredstev, ki se na evropski ravni znižujejo za enajst odstotkov.

"V tem kontekstu lahko rečemo, da je Slovenija izšla kot neke vrste dobitnik, ker se nam naša nacionalna ovojnica zmanjšuje samo za devet odstotkov. Kljub temu pa bo sredstev v prihodnjem programskem obdobju manj." 

Predlog proračuna za obdobje po letu 2020 sicer ne predvideva krčenja evropskega proračuna, čeprav bo Velika Britanija po vsej verjetnosti izstopila iz povezave. Kako bomo pokrili manko, se še ne ve, pravi Patricija Šulin, evropska poslanka iz Slovenije. Po njenih besedah se lahko poveča delež financiranja držav članic (tja do 1,3 % BDP), Unija pa bo iskala tudi nove lastne vire sredstev, čeprav ti še niso določeni. Pogajanja za prihodnje finančno obdobje naj bi bila končana jeseni 2019, številni pa se bojijo, da se bodo zaradi brexita in majskih volitev v Evropski parlament zamaknila. Na to, kaj bodo prinesla EU in Sloveniji, bomo morali torej še nekaj časa počakati.

V oddaji tudi o črpanju evropskih sredstev in nadzoru nad porabljenimi sredstvi.