Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
202 epizod
202 epizod
Kratka informativna koristna slovenščina
Poznamo tiskane črke – male in velike ter pisane – male in velike. Na Finskem od leta 2016 učenje pisanih črk sploh ni več obvezno. Po drugi strani pa se v Združenih državah Amerike pisane črke vračajo v šole, potem, ko so jih za nekaj let tudi tam opustili. Kaj pa vi? Se še spomnite pravil šolske tiskane in pisane pisave?
V oddaji Kiks danes nadaljujemo s temo, s katero smo začeli že pretekli teden. Posvetili smo se zapisu številk, točneje zapisu datuma. Danes temu dodajamo navodila o zapisu in tudi izgovorjavi časa oz. ure. Ali med številkami pisati piko ali dvopičje, ali mora biti med njimi presledek, lahko uporabljamo 12-urni format zapisa časa, je nekaj od vprašanj, na katera bosta odgovorili slovenistka Ana Rotovnik iz prevajalske agencije Leemeta in Andreja Gradišar.
Današnjo in prihodnjo soboto bodo v ospredju oddaje Kiks številke. Če smo še bolj natančni – zapisane številke. V besedilih jih pogosto uporabljamo, kadar zapišemo datuma in uro. Zdi se, da gre za preprosto nalogo, a kot boste slišali v nadaljevanju, se pri tem relativno pogosto zmotimo. Da napak pri zapisu datuma ne bo več, bosta za nekaj navodil v naslednjih minutah poskrbeli slovenistka Ana Rotovnik iz prevajalske agencije Leemeta in Andreja Gradišar.
Človek je za mnoge stvari prepričan, da so pravilne, a seveda vedno temu ni tako. Tako kot ni pravilna uporaba te besedne zveze s kazalnim zaimkom v dajalnikom. K nam smo jo prenesli iz nemščine, o tem pa smo se pogovarjali z radijsko lektorico Sašo Grčman.
V oddaji Kiks bomo danes potovali po Sloveniji. Šli bomo v vse štiri smeri neba, ustavili pa se bomo v krajih, ki nam najpogosteje povzročajo težave pri sklanjanju. Trbovlje, Žiri, Beltinci, Grosuplje, Šmarje – Sap so nekateri od njih. Do pravilne uporabe zemljepisnih lastnih imen v različnih sklonih je Andreji Gradišar pomagala slovenistka Ana Rotovnik iz prevajalske agencije Leemeta.
Predlog "tekom" spada med neprave predloge. Kaj pa sploh so pravi in nepravi predlogi? Pojasnjuje Manca Černivec, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
"Soseda se je pohvalila, da je kupila par nogavic." Na kaj ste pomislili najprej? Da je soseda kupila zgolj en par nogavic (oz. dve nogavici), ali da je kupila samo par nogavic (oz. nekaj nogavic)? O pravilni rabi besede par smo povprašali prof. dr. Andrejo Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU.
Občinska meja se je v zadnjem mesecu znašla v središču številnih dilem, v današnjem KiKsu dodajamo še jezikovno. Ne smemo prek ali preko občinske meje? Jezikovno najbolj pravilen odgovor bi bil »čez občinsko mejo«. Sicer pa velja, da ne smemo preko občinske meje, tako jezikovno kot v povezavi z ukrpei za zajezitev epidemije. Nasprotno pa Slovenski pravopis, kot priročnik, ki določa normirano rabo, prepoveduje uporabo predlogov prek in preko v tak namen, razloži Ana Rotovnik iz prevajalske agencije Leemeta.
V glavni vlogi oddaje Kiks bosta tokrat dve črtici. Obe uvrščamo med ločila. Ena je krajša in druga daljša. Prvo večinoma zapišemo stično, drugo pa nestično. Govorimo seveda o vezaju in pomišljaju. Njuno rabo – tako kot rabo vseh drugih ločil – predpisuje slovenski pravopis. Da se boste v dilemah, kdaj uporabiti katerega, lažje odločili, je Andreja Gradišar poklicala dr. Heleno Dobrovoljc, višjo znanstveno sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Beseda koronavirus je že nekaj tednov stalnica našega besednjaka. Zna biti, da bo postala tudi beseda leta. Mediji se te teme lotevamo vsak dan z različnih zornih kotov, tokrat pa z vidika, ki je do zdaj izostal – z vidika pravopisa. Zakaj besedi korona in virus zapišemo skupaj, je vprašanje, ki si ga je zastavila Andreja Gradišar in tako prišla do oddaje Kiks o tvorjenkah.
Ste s Pirana ali iz Pirana? Se odpeljemo na Ptuj ali v Ptuj? Gremo na Jesenice ali v Jesenice? Tema današnjega Kiksa so predlogi! Darja Pograjc je na enem mestu zbrala osnovna pravila o uporabi predlogov: s/z, h/k, na/v in iz.
Rubriko o kratki informativni koristni slovenščini danes namenjamo zaimku, »katerega« tako radi uporabljamo. Ste ugotovili, kje v tej povedi je napaka? Če se vam je vse zdelo prav, potem prisluhnite sobotnemu KiKsu, ki ga je pripravila Darja Pograjc.
Vabim te na svoj ali moj rojstni dan? Ker se v teh dneh po priporočilih manj družimo, se lahko spretno izognemo morebiti napačni uporabi zaimkov na vabilih. Še vedno pa zelo radi povemo mnenje. Povedal bom svoje mnenje ali povedal bom moje mnenje? V izogib tej dilemi moramo poznati uporabo povratnih svojilnih zaimkov. Osnovna oblika je »svoj«. Razlaga prof. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
»Ali Miheličeva dela dopoldne?« Je takšna uporaba priimka brez imena zdravnice in hkrati podaljševanje z obrazilom –eva – torej “Miheličeva” - slovnični »kiks«? Kako je torej z uporabo priimka brez imena in podaljševanja z obrazili zaradi jasnosti, da gre za žensko, ter kakšna so načelna pravila uporabe oziroma sklanjanja priimkov predvsem ob ženskih, pa tudi moških imenih?
Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a.
Na pustno soboto smo se tudi v KiKs-u ukvarjali s pustnimi krofi, ocvrtimi flancati in jagodno marmelado. Z jezikovnega vidika, seveda. Na kulinaričnih primerih smo prikazali, kako in kdaj uporabljamo kakovostne, vrstne in svojilne pridevnike ter kakšne so razlike med njimi.
Če rečemo »Mlinarjevi« ali »Cene češnje že še jé« ali pa recimo »Ta suhi škafec pušča«, vam je to kaj znano? Približno veste, da ste te besede slišali enkrat v osnovni šoli pri pouku slovnice, ampak ne veste, kako bi jih uporabili? Pri slovničnih težavah lahko pridejo zelo prav, da potem ni dileme, ali recimo reči z otróki ali z otróci. In ker v letošnji zimi nimate kaj početi z sankami, potem s sankami v kot poslušajte rubriko KiKs na Prvem!
Na slovenski kulturni praznik tudi v “kratki informativni koristni slovenščini” ne moremo brez dr. Franceta Prešerna. Dr. Alenka Jelovšek iz Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je skupaj z nami pokukala med verze našega največjega slovenskega pesnika in našla “kiks”, ki ga, kot kaže korpus, precej pogosto delamo še danes.
Prevzeta lastna zemljepisna imena podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi. Pišemo pa jih citatno, če je to le možno. Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija razlaga, da pri prevzemanju iz tujega jezika besedo izgovorimo z glasovi, ki so slovenščini najbližje.
V tokratnem KiKs-u obnavljamo slovnična pravila, ki se nanašajo na sklanjanje samostalnikov. Sklanjatve ne predstavljajo težav le tistim, ki se z jezikom ne ukvarjamo podrobno, tudi jezikoslovci občasno namrščijo obrvi in preverijo dvakrat, kaj drži in kaj ne. Kot je mnenja Katarina Minatti, lektorica na Radiu Slovenija, je znanje materinščine v odrasli dobi odvisno od posluha in od tega, v kakšnem okolju smo odraščali kot otroci.
Neveljaven email naslov