Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prisiljen v brezdomstvo

27.07.2016

Gospod Marko že skoraj poldrugo leto živi na cesti. V to je bil prisiljen, ko mu je center za socialno delo po letih prejemanja denarne socialne pomoči prenehal dajati pomoč, pa tudi zdravstveno zavarovanje. Upoštevati je namreč začel, da ima v lasti za bivanje neprimerno nepremičnino, ki je po GURS-ovi oceni vredna toliko, da njen lastnik ni upravičen do nikakršne pomoči. Je fiktivna in v praksi čisto nerealna ocena vrednosti res lahko argument za to, da sistem bolnega človeka potisne pod prag vsega humanega?

Kdaj vrednost premoženja onemogoča socialno in zdravstveno pomoč, kdaj jo je treba vračati in ali res v celoti?

Premoženje prosilcev za socialno pomoč, četudi le njegova fiktivna vrednost, vse od spremembe zakonodaje leta 2012 kroji preživetje številnim ljudem. Marka je ocena vrednosti njegove nepremičnine spravila ob vso pomoč, čeprav je za to vrednost nikakor ni mogoče prodati.

Že leto in pol je ulični brezdomec

Kar nekaj let je preživel brez pravega doma, s stalnim naslovom na centru za socialno delo v Šiški. Zaradi hudih socialnih in zdravstvenih težav so mu pri upravljanju denarne socialne pomoči, ki jo je prejemal vrsto let, pomagali člani društva za pomoč in samopomoč brezdomcem Kralji ulice. Skrbeli so za to, da je imel s tem denarjem zagotovljen najem sobe.

Denarno socialno pomoč, svoj edini dohodek, je prejemal vsaj od leta 2001, marca lani pa jo je, ne da bi v njegovem materialnem položaju nastale kakšne spremembe, v celoti izgubil. S tem oz. z isto odločbo centra za socialno delo pa je izgubil tudi zdravstveno zavarovanje.

“S tem so ga potisnili dobesedno na cesto, postal je ulični brezdomec in ostal brez zdravstvenega zavarovanja. Ima hude težave v duševnem zdravju, veliko bolezni, toda skoraj nikakršne pravice do zdravstvene pomoči. Na urgenco ga sprejmejo, ko je res hudo, in ga odpustijo prvo minuto, ko je mogoče, ker je jasno, da njegovega zdravljenja ne bo nihče plačal.”

Tako v opisu posledic te odločbe predsednik društva za pomoč in samopomoč brezdomcem Kralji ulice in socialni delavec Bojan Kuljanac.

Ob takem premoženju nihče ne sme dodeljevati pravic

Na Centru za socialno delo v Šiški so svojo odločitev utemeljili z zakonsko določbo, da ob ocenjeni vrednosti nad 50.00,00 evrov socialni delavec nima več možnosti, da bi podelil take pravice. Predstavniki Kraljev ulice so se seveda pritožili proti odločbi, ki je za Marka pomenila popolno izgubo najosnovnejše varnosti, vendar so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odločitev centra v celoti potrdili.

Navedli so argument, da morajo biti najprej izčrpane vse možnosti za pridobitev sredstev za preživljanje, zato ob oceni vrednosti Markovega premoženja ne center za socialno delo ne ministrstvo nimata možnosti, da tega ne bi upoštevala. Pripisano je še, da lahko gospod pot iskanja pravice nadaljuje na sodišču.

Plačajte vse za nazaj ali pa zaznambe ne umaknemo

Zato se je zdela edina rešitev, da se nepremičnina proda po ceni, ki jo je zanjo v tem hipu sploh mogoče iztržiti. Po mesecih iskanja kupcev, tudi ob pomoči agencije in nujnega nižanja cen, sta bila v začetku letošnjega leta resna kupca za podrtijo in zemljišče, na katerem stoji, pripravljena odšteti 15 tisočakov. A se je znova zapletlo.

“Na nepremičnini so namreč tri zaznambe zaradi dolga. Dve terjatvi bi se iz kupnine zlahka poplačali v celoti, problem pa je zaznamba države, ki določa, da je pogoj za umik zaznambe poplačilo dolga v celoti – torej več kot 30.000 evrov. Takoj sem poklical na ministrstvo in vprašal, ali je možno, da bi država kaj popustila in da nakažemo le ves preostali del kupnine, tako da Marku ne ostane niti za burek, le da se mu vrnejo zdravstvene in socialne pravice. Vendar je gospa zatrdila, da za kaj takega ni zakonske podlage in da mora biti dolg poplačan v celoti. Na ministrstvo smo takoj poslali tudi pisno vlogo, a do danes, skoraj pet mesecev pozneje, odgovora še zmeraj nismo prejeli.”

Za birokratski aparat je to namreč postopek, ki pač zahteva svoj čas, za prosilca brez dohodkov pa je nekaj čisto drugega. “Odkar ga poznam, še nikoli ni bil v tako slabem stanju.Leto in pol na cesti zapusti zelo hude posledice, res bi nujno potrebovalpomoč!” je prepričan predstavnik humanitarne organizacije.

Ocena premoženja onemogoča tudi pravico do zdravstvenega zavarovanja

Ali se človeku v tako izjemni stiski ni dalo pomagati drugače kot z vztrajanjem pri fiktivni oceni geodetske uprave in takojšnjem odrekanju vseh pravic, četudi za ceno brezdomstva, smo najprej hoteli vprašati pristojne na centru za socialno delo v Šiški, tam pa so z argumentom, da nam ne morejo zagovoriti sogovornika, sodelovanje zavrnili.

Ker je MDDSZEM s svojo drugostopenjsko odločbo potrdilo odločitev centra, hkrati pa že več kot štiri mesece ni odločilo, ali dovoli prodajo nepremičnine, smo odgovore poiskali tudi tam. Generalni direktor Direktorata za socialne zadeve Štefan Lepoša je najprej poudaril, da o konkretnem primeru ne more govoriti, da pa za prav vse upravičence velja, da jih lahko kot življenjsko ogrožene upoštevajo le, če njihovo premoženje ne presega 50 tisočakov – četudi gre samo za fiktivno oceno vrednosti.

Ocena premoženja na več kot 50.000 evrov jim tudi onemogoča, da bi denarno socialno pomoč in zdravstveno zavarovanje odobrili vsaj za čas, ko se nepremičnina dokazano aktivno prodaja – to je namreč za dobo največ dveh let in z dokazili o aktivnem reševanju tega problema mogoče takrat, ko ocenjena vrednost nepremičnine ne dosega 50 tisočakov.

Zaznamba je neizbežna, kdaj pa je pomoč res treba vrniti?

Štefan Lepoša je še pojasnil, da je zapis zaznambe na nepremičnino samodejen in neizbežen ukrep. “Kadar prejemnik dobiva denarno socialno pomoč in varstveni dodatek, vloži zaznambo država, kadar pa je kdo upravičen do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev oz. prejema sredstva od družinskega pomočnika, pa to zaznambo vloži občina.

(Podrobnejše informacije najdete tukaj.)

In ker je Marko je izpolnil vsaj dve merili po navedbah direktorja direktorata, država nima druge možnosti, kot da od njega izterja izplačano denarno socialno pomoč. “S temi problemi se spopadamo in vemo, da bo to zakonodajo na neki način treba spremeniti. V tem trenutku še težko povem, v kakšno smer naj bi šle spremembe, a treba bo najti pametno razmerje med reševanjem resničnih socialnih stisk in hude ogroženosti na eni strani ter dejstvom, da ta človek vendarle imapremoženje. Najti je treba pravo sorazmerje in dati socialnemu delu večjo veljavo. Osebno sem velik zagovornik socialnega dela in menim, da ljudje nikoli ne bi smelibititako ogroženi.

Nujnost izterjave dolga naj bi veljala za vse primere, ko za izbris prosijo še živeči prejemniki socialnih transferjev. Nekoliko drugače pa velja za morebitne dediče nekdanjih upravičencev; pri teh se država lahko odloči, da dolga ne bo zahtevala, če so tudi oni socialno ogroženi.

In potem preobrat – zakonodaje o vračilu za prosilce sploh ni!

Ko smo pogovor na ministrstvu že posneli, ko se je že zdelo, da rešitve ni in da Marko ostaja prepuščen cesti, so Kralji ulice, ki mu v postopku že ves čas pomagajo, po skoraj petih mesecih le dobili pisni odgovor na svoje vprašanje, ali bo država umaknila zaznambo. V odgovoru piše: “Ministrstvo lahko da soglasje za prodajo s pogojem, da se s kupnino zmanjša terjatev do Republike Slovenije v zvezi z zaznambo.”

Na vprašanje, ali ta neoprijemljiva izjava pomeni, da bo ministrstvo zaznambo res umaknilo, so z ministrstva pisno odgovorili: da, če bo sklenjena posebna pogodba z državo kot stranko.

Odgovorili pa so tudi na vprašanje, katera zakonodaja določa, da mora biti dolg v celoti povrnjen in da zaznamba prej ne sme biti umaknjena. Odgovor je bil presenetljiv in v nasprotju s trditvami, ki so jih Kralji ulice pred meseci prejeli v ustnem odgovoru.

“Postopka vračila za življenja ne ureja noben predpis, ampak se je oblikovala določena praksa, saj bi bila sicer zakonodaja preveč neživljenjska.”

Težko je soditi, kaj so imeli s tem v mislih, saj je praksa, ki človeka vrže na cesto in ga pusti brez evra dohodka in zdravstvene oskrbe, najbrž težko še bolj neživljenjska.

Čeprav je še pred nekaj meseci veljalo, da država sploh nima druge možnosti, kot da izterja vse do zadnjega centa, zdaj kaže, da zakonodaja pravzaprav sploh ne govori o tem! Škoda, da ni tega kdo preveril pred vsaj pol leta. Ne samo zaradi Marka.

Tako zaradi togosti zakonodaje kot zaradi počasnosti ministrstva, ki si je za svoje odločitve vzelo mesece, Marko že skoraj leto in pol živi na cesti. Vsaj del tega časa, kot kaže, popolnoma neupravičeno.

Sprememb, o katerih se že dolgo in veliko govori, a še zmeraj samo govori, že nekaj let tako rekoč ni. Čas neproduktivnega debatiranja brez prevzemanja odgovornosti namreč teče čisto drugače, ko si na strani, ki o tem premleva, kot tedaj, ko je treba pozimi in z bolečinami spati na cesti.

Bo država pri izterjavah od zdaj lahko manj toga, vsaj v svojo korist?

Pomemben podatek za številne, ki so tako kot Marko pri odmerjanju socialnih transferjev ujeti v lastništvo nepremičnin, je tudi, da je parlament prejšnji teden sprejel nekaj sprememb zakona o dedovanju. Če bo po vetu državnega sveta zakon dokončno potrjen, se bosta lahko RS ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku, odpovedala pravici do povračila te pomoči, če bi premoženje, ki bi postalo lastnina RS ali občine, zanju pomenilo breme ali bi zaradi upravljanja te lastnine imeli nesorazmerne stroške.

Država bo s potrditvijo te spremembe tako imela v rokah orodje, ki ga bo lahko uporabila, ko bo presodila, kaj ji v dednem postopku prinaša večjo korist.

A vsaj enako močno bi potrebovali zakonodajo, ki bi kaj takega omogočala ljudem: da jih togost zakonodaje in njenih birokratkah izvajalcev ne bi tako z lahkoto potisnila pod rob vsega humanega.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Prisiljen v brezdomstvo

27.07.2016

Gospod Marko že skoraj poldrugo leto živi na cesti. V to je bil prisiljen, ko mu je center za socialno delo po letih prejemanja denarne socialne pomoči prenehal dajati pomoč, pa tudi zdravstveno zavarovanje. Upoštevati je namreč začel, da ima v lasti za bivanje neprimerno nepremičnino, ki je po GURS-ovi oceni vredna toliko, da njen lastnik ni upravičen do nikakršne pomoči. Je fiktivna in v praksi čisto nerealna ocena vrednosti res lahko argument za to, da sistem bolnega človeka potisne pod prag vsega humanega?

Kdaj vrednost premoženja onemogoča socialno in zdravstveno pomoč, kdaj jo je treba vračati in ali res v celoti?

Premoženje prosilcev za socialno pomoč, četudi le njegova fiktivna vrednost, vse od spremembe zakonodaje leta 2012 kroji preživetje številnim ljudem. Marka je ocena vrednosti njegove nepremičnine spravila ob vso pomoč, čeprav je za to vrednost nikakor ni mogoče prodati.

Že leto in pol je ulični brezdomec

Kar nekaj let je preživel brez pravega doma, s stalnim naslovom na centru za socialno delo v Šiški. Zaradi hudih socialnih in zdravstvenih težav so mu pri upravljanju denarne socialne pomoči, ki jo je prejemal vrsto let, pomagali člani društva za pomoč in samopomoč brezdomcem Kralji ulice. Skrbeli so za to, da je imel s tem denarjem zagotovljen najem sobe.

Denarno socialno pomoč, svoj edini dohodek, je prejemal vsaj od leta 2001, marca lani pa jo je, ne da bi v njegovem materialnem položaju nastale kakšne spremembe, v celoti izgubil. S tem oz. z isto odločbo centra za socialno delo pa je izgubil tudi zdravstveno zavarovanje.

“S tem so ga potisnili dobesedno na cesto, postal je ulični brezdomec in ostal brez zdravstvenega zavarovanja. Ima hude težave v duševnem zdravju, veliko bolezni, toda skoraj nikakršne pravice do zdravstvene pomoči. Na urgenco ga sprejmejo, ko je res hudo, in ga odpustijo prvo minuto, ko je mogoče, ker je jasno, da njegovega zdravljenja ne bo nihče plačal.”

Tako v opisu posledic te odločbe predsednik društva za pomoč in samopomoč brezdomcem Kralji ulice in socialni delavec Bojan Kuljanac.

Ob takem premoženju nihče ne sme dodeljevati pravic

Na Centru za socialno delo v Šiški so svojo odločitev utemeljili z zakonsko določbo, da ob ocenjeni vrednosti nad 50.00,00 evrov socialni delavec nima več možnosti, da bi podelil take pravice. Predstavniki Kraljev ulice so se seveda pritožili proti odločbi, ki je za Marka pomenila popolno izgubo najosnovnejše varnosti, vendar so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odločitev centra v celoti potrdili.

Navedli so argument, da morajo biti najprej izčrpane vse možnosti za pridobitev sredstev za preživljanje, zato ob oceni vrednosti Markovega premoženja ne center za socialno delo ne ministrstvo nimata možnosti, da tega ne bi upoštevala. Pripisano je še, da lahko gospod pot iskanja pravice nadaljuje na sodišču.

Plačajte vse za nazaj ali pa zaznambe ne umaknemo

Zato se je zdela edina rešitev, da se nepremičnina proda po ceni, ki jo je zanjo v tem hipu sploh mogoče iztržiti. Po mesecih iskanja kupcev, tudi ob pomoči agencije in nujnega nižanja cen, sta bila v začetku letošnjega leta resna kupca za podrtijo in zemljišče, na katerem stoji, pripravljena odšteti 15 tisočakov. A se je znova zapletlo.

“Na nepremičnini so namreč tri zaznambe zaradi dolga. Dve terjatvi bi se iz kupnine zlahka poplačali v celoti, problem pa je zaznamba države, ki določa, da je pogoj za umik zaznambe poplačilo dolga v celoti – torej več kot 30.000 evrov. Takoj sem poklical na ministrstvo in vprašal, ali je možno, da bi država kaj popustila in da nakažemo le ves preostali del kupnine, tako da Marku ne ostane niti za burek, le da se mu vrnejo zdravstvene in socialne pravice. Vendar je gospa zatrdila, da za kaj takega ni zakonske podlage in da mora biti dolg poplačan v celoti. Na ministrstvo smo takoj poslali tudi pisno vlogo, a do danes, skoraj pet mesecev pozneje, odgovora še zmeraj nismo prejeli.”

Za birokratski aparat je to namreč postopek, ki pač zahteva svoj čas, za prosilca brez dohodkov pa je nekaj čisto drugega. “Odkar ga poznam, še nikoli ni bil v tako slabem stanju.Leto in pol na cesti zapusti zelo hude posledice, res bi nujno potrebovalpomoč!” je prepričan predstavnik humanitarne organizacije.

Ocena premoženja onemogoča tudi pravico do zdravstvenega zavarovanja

Ali se človeku v tako izjemni stiski ni dalo pomagati drugače kot z vztrajanjem pri fiktivni oceni geodetske uprave in takojšnjem odrekanju vseh pravic, četudi za ceno brezdomstva, smo najprej hoteli vprašati pristojne na centru za socialno delo v Šiški, tam pa so z argumentom, da nam ne morejo zagovoriti sogovornika, sodelovanje zavrnili.

Ker je MDDSZEM s svojo drugostopenjsko odločbo potrdilo odločitev centra, hkrati pa že več kot štiri mesece ni odločilo, ali dovoli prodajo nepremičnine, smo odgovore poiskali tudi tam. Generalni direktor Direktorata za socialne zadeve Štefan Lepoša je najprej poudaril, da o konkretnem primeru ne more govoriti, da pa za prav vse upravičence velja, da jih lahko kot življenjsko ogrožene upoštevajo le, če njihovo premoženje ne presega 50 tisočakov – četudi gre samo za fiktivno oceno vrednosti.

Ocena premoženja na več kot 50.000 evrov jim tudi onemogoča, da bi denarno socialno pomoč in zdravstveno zavarovanje odobrili vsaj za čas, ko se nepremičnina dokazano aktivno prodaja – to je namreč za dobo največ dveh let in z dokazili o aktivnem reševanju tega problema mogoče takrat, ko ocenjena vrednost nepremičnine ne dosega 50 tisočakov.

Zaznamba je neizbežna, kdaj pa je pomoč res treba vrniti?

Štefan Lepoša je še pojasnil, da je zapis zaznambe na nepremičnino samodejen in neizbežen ukrep. “Kadar prejemnik dobiva denarno socialno pomoč in varstveni dodatek, vloži zaznambo država, kadar pa je kdo upravičen do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev oz. prejema sredstva od družinskega pomočnika, pa to zaznambo vloži občina.

(Podrobnejše informacije najdete tukaj.)

In ker je Marko je izpolnil vsaj dve merili po navedbah direktorja direktorata, država nima druge možnosti, kot da od njega izterja izplačano denarno socialno pomoč. “S temi problemi se spopadamo in vemo, da bo to zakonodajo na neki način treba spremeniti. V tem trenutku še težko povem, v kakšno smer naj bi šle spremembe, a treba bo najti pametno razmerje med reševanjem resničnih socialnih stisk in hude ogroženosti na eni strani ter dejstvom, da ta človek vendarle imapremoženje. Najti je treba pravo sorazmerje in dati socialnemu delu večjo veljavo. Osebno sem velik zagovornik socialnega dela in menim, da ljudje nikoli ne bi smelibititako ogroženi.

Nujnost izterjave dolga naj bi veljala za vse primere, ko za izbris prosijo še živeči prejemniki socialnih transferjev. Nekoliko drugače pa velja za morebitne dediče nekdanjih upravičencev; pri teh se država lahko odloči, da dolga ne bo zahtevala, če so tudi oni socialno ogroženi.

In potem preobrat – zakonodaje o vračilu za prosilce sploh ni!

Ko smo pogovor na ministrstvu že posneli, ko se je že zdelo, da rešitve ni in da Marko ostaja prepuščen cesti, so Kralji ulice, ki mu v postopku že ves čas pomagajo, po skoraj petih mesecih le dobili pisni odgovor na svoje vprašanje, ali bo država umaknila zaznambo. V odgovoru piše: “Ministrstvo lahko da soglasje za prodajo s pogojem, da se s kupnino zmanjša terjatev do Republike Slovenije v zvezi z zaznambo.”

Na vprašanje, ali ta neoprijemljiva izjava pomeni, da bo ministrstvo zaznambo res umaknilo, so z ministrstva pisno odgovorili: da, če bo sklenjena posebna pogodba z državo kot stranko.

Odgovorili pa so tudi na vprašanje, katera zakonodaja določa, da mora biti dolg v celoti povrnjen in da zaznamba prej ne sme biti umaknjena. Odgovor je bil presenetljiv in v nasprotju s trditvami, ki so jih Kralji ulice pred meseci prejeli v ustnem odgovoru.

“Postopka vračila za življenja ne ureja noben predpis, ampak se je oblikovala določena praksa, saj bi bila sicer zakonodaja preveč neživljenjska.”

Težko je soditi, kaj so imeli s tem v mislih, saj je praksa, ki človeka vrže na cesto in ga pusti brez evra dohodka in zdravstvene oskrbe, najbrž težko še bolj neživljenjska.

Čeprav je še pred nekaj meseci veljalo, da država sploh nima druge možnosti, kot da izterja vse do zadnjega centa, zdaj kaže, da zakonodaja pravzaprav sploh ne govori o tem! Škoda, da ni tega kdo preveril pred vsaj pol leta. Ne samo zaradi Marka.

Tako zaradi togosti zakonodaje kot zaradi počasnosti ministrstva, ki si je za svoje odločitve vzelo mesece, Marko že skoraj leto in pol živi na cesti. Vsaj del tega časa, kot kaže, popolnoma neupravičeno.

Sprememb, o katerih se že dolgo in veliko govori, a še zmeraj samo govori, že nekaj let tako rekoč ni. Čas neproduktivnega debatiranja brez prevzemanja odgovornosti namreč teče čisto drugače, ko si na strani, ki o tem premleva, kot tedaj, ko je treba pozimi in z bolečinami spati na cesti.

Bo država pri izterjavah od zdaj lahko manj toga, vsaj v svojo korist?

Pomemben podatek za številne, ki so tako kot Marko pri odmerjanju socialnih transferjev ujeti v lastništvo nepremičnin, je tudi, da je parlament prejšnji teden sprejel nekaj sprememb zakona o dedovanju. Če bo po vetu državnega sveta zakon dokončno potrjen, se bosta lahko RS ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku, odpovedala pravici do povračila te pomoči, če bi premoženje, ki bi postalo lastnina RS ali občine, zanju pomenilo breme ali bi zaradi upravljanja te lastnine imeli nesorazmerne stroške.

Država bo s potrditvijo te spremembe tako imela v rokah orodje, ki ga bo lahko uporabila, ko bo presodila, kaj ji v dednem postopku prinaša večjo korist.

A vsaj enako močno bi potrebovali zakonodajo, ki bi kaj takega omogočala ljudem: da jih togost zakonodaje in njenih birokratkah izvajalcev ne bi tako z lahkoto potisnila pod rob vsega humanega.


03.01.2018

Hrup ali zgodba o Davidu in Goljatu

Kako nemočen je posameznik proti sistemu, če se ta odloči, da bo teptal njegove pravice, dobro ve Breda Vrhunec. Kot pravi sama, gre za zgodbo Davida proti Goljatu. Vzrok je v hrupu s ceste in železnice ob njeni hiši, zaradi katerega njena družina dobesedno ne more spati. Lani, ko je Slovenija med drugim prejela opomin zaradi neupoštevanja evropske direktive na področju hrupa, je Breda Vrhunec postala članica ekspertne skupine za hrup pri Evropski komisiji. Z njo se je pogovarjal Gorazd Rečnik.


27.12.2017

Komentar Žuljev 2017 – 2: Moramo od-rasti

Okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter instrumentalistka, književnica, slikarka, aranžerka glasbe in članica Mense Nina Pečar tokrat komentirata izbor oddaj, v katerih se zrcali naš odnos do okolja.


20.12.2017

Komentar Žuljev 2017 - 1. del

Povzetke komentirata okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter umetnica in ena od najinteligentnejših ljudi v Sloveniji, članica Mense, Nina Pečar.


20.12.2017

Odnos do kulture

Odnos do kulture na primeru prirodoslovnega muzeja in platforme Inde s komentarjem Gaje Brecelj.


13.12.2017

FURS ne blefira! Sobodajalci, registrirajte se in plačajte davke

Inšpekcijske službe so se že med letošnjo turistično sezono sistematično lotile tistih, ki zlorabljajo sistem in na črno oglašujejo in oddajajo nepremičnine


06.12.2017

Nikjer ne piše, da je treba uravnoteževati

Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski je ob nastopu svoje funkcije povedala, da bo angažirana zagovornica kakovostnega javnega servisa, ne pa fikus v dnevni sobi nacionalke. Kaj žuli gledalce, poslušalce in uporabnike naših spletnih strani?


29.11.2017

Po azbestu sosežiganje nevarnih odpadkov

Medtem ko v dolini Soče umrljivost zaradi azbesta še zmeraj raste, v Anhovem zdaj sosežigajo odpadke, kot so gume, plastika, odpadna olja, topila. Zakaj se prebivalci kljub zagotovilom, da emisije ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, bojijo izpustov, ki nastajajo pri sosežiganju odpadkov v cementarni Salonit Anhovo?


22.11.2017

Prispevki na podlagi fiktivnih prihodkov

Kar 70 odstotkov samozaposlenih plačuje prispevke od najnižje zavarovalne osnove. Ta je določena na podlagi fiktivnega dohodka. Problem nastane, ko zaslužijo še manj od te osnove. Bi morali upoštevati dejanske dohodke?


15.11.2017

Na ministrstvu hrupa nikoli niso jemali resno

Zaradi grožnje z večmilijonsko tožbo Evropske komisije proti Sloveniji bo  ministrstvo za okolje in prostor z desetletno zamudo ta teden v naglici dalo v javno obravnavo operativni program varstva pred hrupom. Gre za program, ki ne bo imel nobenih učinkov, saj bo sprejet za nazaj na podlagi starih strateških kart hrupa. Zavlačevanje pri pripravi operativnega programa ni spravilo v nevarnost samo države, ta bo zato morala plačevati visoke kazni, temveč bo vplivalo tudi na zdravje ljudi. Kako ministrstvo odpravlja eno izmed 31-ih slovenskih kršitev evropske zakonodaje na področju okolja?


08.11.2017

"Moral si odpreti s. p. ali iti stran"

V Sloveniji je več kot 90 tisoč samostojnih podjetnikov. Med njimi so tudi prodajalke v kioskih in trafikah, ki jih boste slišali v današnji oddaji. Za mizerno plačilo delajo po 300 ur na mesec, dopusta in bolniške odsotnosti ne poznajo. Druge izbire, kot je odprtje s.p.-ja, niso imeli. Podobno doživljajo tudi številni visoko izobraženi samostojni podjetniki, kot so lektorice in lektorji.


25.10.2017

Cigarovci na Ptuju bodo padli

Sedem dreves, ki jih bo mestna občina ob prenovi tržnice podrla, bo zamenjalo 14 novih, civilna iniciativa pa pogreša dialog


18.10.2017

Po dobljeni tožbi še na slabšem

Poslušalka se zaradi nestrokovno opravljenih melioracijskih del že več kot tri desetletja sooča s poplavami reke Bolske, ki njeno hišo odrežejo od sveta. Po letih tožarjenj z okoljskim ministrstvom je sodbo končno dobila, država je plačala več kot 100.000 evrov za sanacijo, ki pa je stanje le še poslabšala. Kam je odtekel ta denar?


11.10.2017

Gospodarski interesi nad Muro

Elektrarne na reki Muri že desetletja burijo duhove pri prebivalcih Pomurja, ki si jih v glavnem ne želijo, ostro pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Okoljsko poročilo za trenutno aktualno hidroelektrarno Hrastje-Mota je negativno, toda Mura je vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije, kar bi lahko predstavljalo osnovo za presojo prevlade drugih javnih interesov nad javnim interesom varovanja okolja. Kakšne načrte ima investitor in zakaj jim večina prebivalcev Pomurja in okoljevarstveniki ostro nasprotujejo?


04.10.2017

“Vzhodna” in “zahodna” različica prehranskih izdelkov

Enaka embalaža, drugačna vsebina pri prehranskih izdelkih v različnih državah – praksa, ki je bila že nekaj časa predmet gostilniških debat, po politični ofenzivi iz držav Višegrajske skupine pa je postala tudi izpostavljena tema v Evropski uniji. Raziskave v državah tako imenovanega »vzhoda« so pokazale, da razlike obstajajo, ni pa še splošnega strinjanja ali načrta, kako obravnavati to problematiko. V oddaji pregledamo rezultate slovenskih raziskav in se vprašamo o etičnosti ravnanja ponudnikov in odgovornosti potrošnikov.


27.09.2017

Spet dražje bančne storitve

Nov val podražitev bančnih storitev pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Skoraj vse bodo podražile svoje osnovne storitve, nekatere pa uvajajo tudi povsem nova nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico ali plačilno kartico v tujini, kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu. Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najbolj ugodno banko, je predstavila Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.


20.09.2017

Kolektivna tožba

Kolektivna tožba je pravni institut, ki omogoča zaščito pravic v primerih, ko je za praviloma manjše vrednosti oškodovano večje število potrošnikov. Predlog zakona po besedah pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča krepi nadzor nad monopolisti in varuje potrošnike. Ti sicer države ali po tem zakonu ne bodo mogli tožiti, prav tako naj zakon ne bi veljal za nazaj. Kaj to pomeni denimo za kreditojemalce v švicarskih frankih, ki so vložili že okoli 100 tožb, ali pa za lastnike vozil, v katera je Volkswagen vgradil sporno programsko opremo za goljufanje na testih izpušnih plinov?


13.09.2017

Slab obrod v gozdu, več medvedov v sadovnjakih

Ker potrebuje odrasel medved kar deset kilogramov hrane na dan in ker je letošnji obrod slab, ni izključeno, da bo primerov, kot je bil nedavni z medvedko pod Šmarno goro, letos več. Čeprav medveda, razen ene občanke, ni videl nihče drug, zabeležili niso nobene škode na njivah pod Rašico ali drugih materialnih dokazov se je medijskih objav nabralo za en majhen fascikel, družabna omrežja so pregorevala.


06.09.2017

Izobrazba kot ovira pri zaposlovanju

Gospodarska rast že dolgo ni bila tako visoka in registrirana brezposelnost pada, a je med iskalci zaposlitve veliko visoko izobraženih


30.08.2017

Za alternativno kulturo na obali ni več prostora

Čez dva tedna bo morala prostore nekdanje tovarne Inde v Kopru zapustiti Ustvarjalna platforma Inde, ki je v treh letih delovanja iz ruševin ustvarila prostor alternativne kulture. Prizorišče je gostilo koncerte, okrogle mize in solidarnostne akcije, namenjene predvsem mladim, ter tako zagotavljalo vsebine, ki jih v komercialnih ustanovah ni bilo mogoče dobiti. Zdaj mora skoraj stočlanska skupnost aktivistov zaradi prodaje prostorov te zapustiti. Na obali je tako ugasnil še zadnji avtonomno delujoč prostor, koprska občina pa za delovanje skupnosti nima posluha. Kam se bodo odpravili mladi?


23.08.2017

Želiš na vlak, pelje te pa avtobus

»Priti iz Kopra do Ljubljane z vlakom je vedno velika avantura« – so bile besede enega od čakajočih na železniški postaji v našem največjem obalnem mestu. Že nekaj časa namreč od Kopra do Divače proti Ljubljani vlakov ni oziroma so redki, sicer pa so za potnike organizirani nadomestni avtobusni prevozi, kar zna biti še posebej nepraktično za tiste, ki hočejo na pot s kolesom. Prvi nadomestni avtobusni prevozi namesto vlakov so bili organizirani že leta 2014, ko je tudi železniško infrastrukturo uničil žled. A tudi po več kot treh letih ostajajo avtobusi od Obale do Ljubljane in nazaj z vozovnico za vlak. Zakaj in katere so še tiste proge, ki bi jih radi prevozili z vlakom, pa vas po teh pelje avtobus, smo preverili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.


Stran 7 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov