Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Houston, imamo problem!

29.04.2016

Houston, imamo problem! bi lahko opisali kot filmsko mojstrovino v zvrsti igrano-dokumentarnega filma. Gre za igrano-dokumentarni film – to še enkrat posebej poudarjamo – , v katerem je osvetljen mit o tem, da naj bi Jugoslavija v 60-ih letih prejšnjega stoletja prodala vesoljski program Združenim državam Amerike. Čeprav je zgodba zaigrana, si s pregledom številnih arhivskih posnetkov, pogovorov in celo insceniranih življenjskih zgodb v nekem trenutku želimo, da bi bilo prikazano resnica. Naše želje razblini sam Slavoj Žižek, ki komentira teorije zarot in prevar, in vse to počne veličastno, v prostoru, kjer stoji le televizija, on pa bos – v nogavicah in v angleščini. Ker tako le še potrjujemo naš “slovenski statement” pravi režiser filma Žiga Virc.

Houston, imamo problem! bi lahko opisali kot filmsko mojstrovino. Gre za igrano-dokumentarni film, v katerem je osvetljen mit o tem, da naj bi Jugoslavija v 60. letih prejšnjega stoletja prodala vesoljski program Združenim državam Amerike. Čeprav je zgodba zaigrana, si s pregledom številnih arhivskih posnetkov, pogovorov in celo insceniranih življenjskih zgodb v nekem trenutku želimo, da bi bilo prikazano resnica. Naše želje razblini sam Slavoj Žižek, ki komentira teorije zarot in prevar, in vse to počne veličastno, v prostoru, kjer stoji le televizija, on pa bos – v nogavicah in govori v angleščini. “Ker tako le še potrjujemo naš ‘slovenski statement’,” pravi režiser filma Žiga Virc.

Igrano-dokumentarni film, ki je svetovno premiero doživel na newyorškem filmskem festivalu Tribeca, je predpremierno predvajan v ljubljanskem Kinodvoru vse do 4. maja, potem se seli v vse slovenske kinematografe. 

Transkript pogovora

Film je igrano-dokumentarni. To je okvir, ki ga vedno dajemo gledalcem – to je kombinacija realnosti, je kombinacija fikcije, kombinacija subjektivnih mnenj, konstruktov, različnih arhivov in tako dalje. Nekakšen avtorski pečat je ravno to, da začnemo ljudje kritično gledati na stvari in vsebine, ki jih vidimo. S tem, da smo oziroma ste v nekem varnem okolju, kjer povemo: “Ni vse res, razmišljajte!” in potem se tu začne dialog. V nekem praktičnem smislu je tako, treba se je zavedati, da smo filmarji, filmarji delamo zgodbe. To je to. Pika. Nismo pisali zgodovinskega leksikona ali česa bolj faktografskega, moja osnovna naloga je bila, da naredim intrigantno zgodbo, polno suspenza, zapletov, razpletov, verjetnih, neverjetnih, da gledalce držim na stolu od začetka do konca filma. Globlje filozofije od tega se nisem šel, samo rekel sem si, da mora dobro funkcionirati kot zgodba, in to je to.

Gre za zgodbo o tem, kako je Tito Združenim državam Amerike prodal vesoljski program, kar je pravzaprav smešno. No, če bi že izdelali ta program, kakšna bi bila verjetnost, da bi ga Američani kupili, ne da bi program prej pregledali?

Mit o jugoslovanskem vesoljskem programu govori točno o tem, da je Jugoslavija imela vesoljski program, veliko tehnologije, veliko nepojasnjene tehnologije, ki je še danes sama po sebi neke vrste mit – vesoljski program namreč ni edini mit. Tu je bil še jedrski program, potencialna jedrska bomba; dlje ko kopljete, bolj odkrivate najbolj neverjetne stvari. Dejstvo je, da je bila Jugoslavija v tistem času (v 60. letih prejšnjega stoletja, op. a.) zelo napredna, napredna pa je bila tudi zato, ker je dobila ogromne nepojasnjene vsote denarja iz Združenih držav Amerike. Potem je bilo še veliko med seboj bolj ali manj povezanih dogodkov. Na primer, da je bil Tito zadnji mednarodni državnik pri Kennedyju in da je bil na Tita takrat res izveden poskus atentata, kar smo prikazali tudi v filmu. Čez mesec dni je bil Kennedy v Dallasu, tudi tu je bil poskus atentata, ki je bil – kot vemo – žal uspešen. To so vse stvari, ki delajo zgodbo intrigantno in zanimivo.

Te teorije zarote?

Ja, to so teorije zarote. Tako kot tiste, da Američani niso nikoli pristali na Luni. Marsikoga je intrigiralo, da bi posnel film, ki bo dokazal, da Američani res niso bili na luni. Dejstva pa so drugačna.

Pa menite, da bi ljudje vsem prikazanim zgodbam verjeli, če ne bi že v začetku opozorili, da gre za dokumentarno-igrani film?

Odvisno od vsakega posameznika. Osnovna ideja je bila ta, da se vzpostavi dialog med tistimi, ki vse verjamejo, med tistimi, ki v nič ne verjamejo, med tistimi, ki vejo, kaj je resnica, kaj je vmes. Res pa je, da smo se tega zavedali že na začetku, da lahko nastane neke vrste problem ali pa komparativna prednost. Prav zaradi tega smo k sodelovanju povabili Slavoja Žižka, našega filozofa, ki da gledalcu neke vrste okvir.

Ja, všeč mi je ta njegova vloga v filmu. Nekakšen glas razuma, ki razlaga vse tisto, kar vidimo; je neke vrste pripovedovalec.

Ja, je kot neke vrste športni komentator. Ko gledaš košarkarsko tekmo in imaš poleg napovedovalca, ki ti še enkrat pove, kaj se dogaja na ekranu, čeprav si že videl, kaj se je zgodilo, ampak ljudje potrebujejo še dodatno potrditev. V filmu ni preveč filozofije, ampak mislim, da je je ravno prav. Filozofija je meni zelo zanimiva tema ravno zato, ker postavlja več vprašanj, kot pa podaja odgovorov.

Zanimiva je tudi zgodba očeta, ki naj bi po več kot petdesetih letih končno spoznal svojo hčerko. Ta osebna zgodba, ki povezuje osrednjo zgodbo o vesoljskem programu.

Ko smo začeli delati film in raziskovati, je nastopilo ravno zavedanje, da imamo jugoslovanski vesoljski program, vse politične spletke in neka zgodovinska dejstva in arhive – ampak kaj naj bo tisto, s čimer se bodo gledalci počutili povezane, tudi v emocionalnem smislu? Kajti gora nekih arhivov, tudi če so zelo intrigantni, ne daje gledalcem dovolj, da bi čutili film skozi emocionalni aspekt. Zato je bila že od začetka zelo jasna potreba, da uvedemo v film osebne zgodbe. Ko smo začeli razvijati zgodbo, smo naleteli na zelo zanimivega gospoda Mika Vucelića, hrvaškega znanstvenika, ki je takrat delal pri NASI in nam je bil na neki način inspiracija. Žal je bil gospod že zelo v letih, moral bi priti v Evropo, morali bi se dobiti z njim, žal pa je ravno takrat umrl, ampak recimo, da njegov duh še živi v tem filmu.

V filmu je veliko spletk in zarot. Teorije zarot so za ljudi zelo zanimive, Žižek pa v filmu komentira, da so te teorije za neumneže.

Žižek v svoji pretirani dikciji reče, da so: “For the common stupid people.” Dejstvo je, da so teorije zarote zelo privlačne za vsakega posameznika zato, ker zelo kompleksno situacijo povedo na zelo enostaven način. To je tisto, zaradi česar so teorije zarote tako zelo zanimive za širšo publiko. Po eni strani je zanimivo, bom dal primer Apolla 11: pri njem je delalo več kot 400 tisoč ljudi, ogromno je bilo misij, še današnji uspehi v vesolju so nadaljevanje tega, kar se je dogajalo v 60. letih, ampak kljub temu lahko pride en človek, vzame iz konteksta eno sliko in reče, da sence na sliki niso pravilne, torej nismo bili na Luni. In temu verjame 7 odstotkov Američanov, čeprav je po mojem mnenju številka večja. Razložiti zelo kompleksne stvari, ki jih v bistvu nihče ne more zares razumeti, na preprost način, ni samo domena teorije zarot, to je domena vsakodnevnega političnega dogajanja, družbenega dogajanja, pa tudi verskega v končni fazi.

Že ves čas govoriva, da je zgodba skonstruirana, najbrž pa mora vsebovati tudi kakšen verodostojen temelj. Kaj je tu verodostojnega?

Arhivski posnetki, iz katerih smo največ črpali. Ne samo v nekem pripovednem smislu, ampak tudi v emocionalnem smislu. Zelo fascinantno je bilo brskati po arhivih posnetkov maršala Tita. Želeli smo namreč iz njega narediti večplasten lik, kompleksen lik z dobrimi in slabimi lastnostmi in ne samo prikazati še eno zgodovinsko osebnost, ki je na neki zrnati sliki, ki je daleč stran, ampak je tukaj in zdaj. Ogromno truda smo vložili, da smo dobili res kvalitetne skene filmskega materiala, da smo dobili material, ki ni bil zmontiran, ampak originalne posnetke iz arhiva Filmske novosti v Beogradu. Tudi zelo privatnih momentov, kot je možno videti – Tito v kopalkah, ko gre v vodo. Žal mi je, da se ne da videti na posnetkih, ampak takrat je imel Tito celo rdečo preprogo, speljano v morje.

Kaj pa ste se naučili novega, medtem ko ste snemali film?

Da je realnost zelo fiktivna.

Zakaj ste se odločili za to temo? Kaj je bil ta klik, da ste si rekli, da boste o tem pripovedovali?

Naša polpretekla zgodovina je intrigantna, ker je neke vrste enigma. Meni se je podoben klik zgodil že, ko smo delali film Trst je naš. V filmu Trst je naš se je izkazalo, da imamo hecen odnos do naše polpretekle zgodovine, nikoli nismo zares rekli bobu bob. Ta mit o Jugoslaviji je nekaj, kar je še vedno intrigantno, je nekaj, česar se ogromno ljudi še vedno spominja, ker so nekateri doživeli te čase. Po drugi strani je pa tudi dejstvo, da so bila 60., 70. leta, čas hladne vojne, polna nekih nepojasnjenih stvari, ljudi, dogodkov in to vse buri domišljijo. Dejstvo je, da govoriti o tistih časih vzbudi ogromno domišljije, in mislim, da je to zelo dober material za filmsko zgodbo.


Houston, imamo problem!

29.04.2016

Houston, imamo problem! bi lahko opisali kot filmsko mojstrovino v zvrsti igrano-dokumentarnega filma. Gre za igrano-dokumentarni film – to še enkrat posebej poudarjamo – , v katerem je osvetljen mit o tem, da naj bi Jugoslavija v 60-ih letih prejšnjega stoletja prodala vesoljski program Združenim državam Amerike. Čeprav je zgodba zaigrana, si s pregledom številnih arhivskih posnetkov, pogovorov in celo insceniranih življenjskih zgodb v nekem trenutku želimo, da bi bilo prikazano resnica. Naše želje razblini sam Slavoj Žižek, ki komentira teorije zarot in prevar, in vse to počne veličastno, v prostoru, kjer stoji le televizija, on pa bos – v nogavicah in v angleščini. Ker tako le še potrjujemo naš “slovenski statement” pravi režiser filma Žiga Virc.

Houston, imamo problem! bi lahko opisali kot filmsko mojstrovino. Gre za igrano-dokumentarni film, v katerem je osvetljen mit o tem, da naj bi Jugoslavija v 60. letih prejšnjega stoletja prodala vesoljski program Združenim državam Amerike. Čeprav je zgodba zaigrana, si s pregledom številnih arhivskih posnetkov, pogovorov in celo insceniranih življenjskih zgodb v nekem trenutku želimo, da bi bilo prikazano resnica. Naše želje razblini sam Slavoj Žižek, ki komentira teorije zarot in prevar, in vse to počne veličastno, v prostoru, kjer stoji le televizija, on pa bos – v nogavicah in govori v angleščini. “Ker tako le še potrjujemo naš ‘slovenski statement’,” pravi režiser filma Žiga Virc.

Igrano-dokumentarni film, ki je svetovno premiero doživel na newyorškem filmskem festivalu Tribeca, je predpremierno predvajan v ljubljanskem Kinodvoru vse do 4. maja, potem se seli v vse slovenske kinematografe. 

Transkript pogovora

Film je igrano-dokumentarni. To je okvir, ki ga vedno dajemo gledalcem – to je kombinacija realnosti, je kombinacija fikcije, kombinacija subjektivnih mnenj, konstruktov, različnih arhivov in tako dalje. Nekakšen avtorski pečat je ravno to, da začnemo ljudje kritično gledati na stvari in vsebine, ki jih vidimo. S tem, da smo oziroma ste v nekem varnem okolju, kjer povemo: “Ni vse res, razmišljajte!” in potem se tu začne dialog. V nekem praktičnem smislu je tako, treba se je zavedati, da smo filmarji, filmarji delamo zgodbe. To je to. Pika. Nismo pisali zgodovinskega leksikona ali česa bolj faktografskega, moja osnovna naloga je bila, da naredim intrigantno zgodbo, polno suspenza, zapletov, razpletov, verjetnih, neverjetnih, da gledalce držim na stolu od začetka do konca filma. Globlje filozofije od tega se nisem šel, samo rekel sem si, da mora dobro funkcionirati kot zgodba, in to je to.

Gre za zgodbo o tem, kako je Tito Združenim državam Amerike prodal vesoljski program, kar je pravzaprav smešno. No, če bi že izdelali ta program, kakšna bi bila verjetnost, da bi ga Američani kupili, ne da bi program prej pregledali?

Mit o jugoslovanskem vesoljskem programu govori točno o tem, da je Jugoslavija imela vesoljski program, veliko tehnologije, veliko nepojasnjene tehnologije, ki je še danes sama po sebi neke vrste mit – vesoljski program namreč ni edini mit. Tu je bil še jedrski program, potencialna jedrska bomba; dlje ko kopljete, bolj odkrivate najbolj neverjetne stvari. Dejstvo je, da je bila Jugoslavija v tistem času (v 60. letih prejšnjega stoletja, op. a.) zelo napredna, napredna pa je bila tudi zato, ker je dobila ogromne nepojasnjene vsote denarja iz Združenih držav Amerike. Potem je bilo še veliko med seboj bolj ali manj povezanih dogodkov. Na primer, da je bil Tito zadnji mednarodni državnik pri Kennedyju in da je bil na Tita takrat res izveden poskus atentata, kar smo prikazali tudi v filmu. Čez mesec dni je bil Kennedy v Dallasu, tudi tu je bil poskus atentata, ki je bil – kot vemo – žal uspešen. To so vse stvari, ki delajo zgodbo intrigantno in zanimivo.

Te teorije zarote?

Ja, to so teorije zarote. Tako kot tiste, da Američani niso nikoli pristali na Luni. Marsikoga je intrigiralo, da bi posnel film, ki bo dokazal, da Američani res niso bili na luni. Dejstva pa so drugačna.

Pa menite, da bi ljudje vsem prikazanim zgodbam verjeli, če ne bi že v začetku opozorili, da gre za dokumentarno-igrani film?

Odvisno od vsakega posameznika. Osnovna ideja je bila ta, da se vzpostavi dialog med tistimi, ki vse verjamejo, med tistimi, ki v nič ne verjamejo, med tistimi, ki vejo, kaj je resnica, kaj je vmes. Res pa je, da smo se tega zavedali že na začetku, da lahko nastane neke vrste problem ali pa komparativna prednost. Prav zaradi tega smo k sodelovanju povabili Slavoja Žižka, našega filozofa, ki da gledalcu neke vrste okvir.

Ja, všeč mi je ta njegova vloga v filmu. Nekakšen glas razuma, ki razlaga vse tisto, kar vidimo; je neke vrste pripovedovalec.

Ja, je kot neke vrste športni komentator. Ko gledaš košarkarsko tekmo in imaš poleg napovedovalca, ki ti še enkrat pove, kaj se dogaja na ekranu, čeprav si že videl, kaj se je zgodilo, ampak ljudje potrebujejo še dodatno potrditev. V filmu ni preveč filozofije, ampak mislim, da je je ravno prav. Filozofija je meni zelo zanimiva tema ravno zato, ker postavlja več vprašanj, kot pa podaja odgovorov.

Zanimiva je tudi zgodba očeta, ki naj bi po več kot petdesetih letih končno spoznal svojo hčerko. Ta osebna zgodba, ki povezuje osrednjo zgodbo o vesoljskem programu.

Ko smo začeli delati film in raziskovati, je nastopilo ravno zavedanje, da imamo jugoslovanski vesoljski program, vse politične spletke in neka zgodovinska dejstva in arhive – ampak kaj naj bo tisto, s čimer se bodo gledalci počutili povezane, tudi v emocionalnem smislu? Kajti gora nekih arhivov, tudi če so zelo intrigantni, ne daje gledalcem dovolj, da bi čutili film skozi emocionalni aspekt. Zato je bila že od začetka zelo jasna potreba, da uvedemo v film osebne zgodbe. Ko smo začeli razvijati zgodbo, smo naleteli na zelo zanimivega gospoda Mika Vucelića, hrvaškega znanstvenika, ki je takrat delal pri NASI in nam je bil na neki način inspiracija. Žal je bil gospod že zelo v letih, moral bi priti v Evropo, morali bi se dobiti z njim, žal pa je ravno takrat umrl, ampak recimo, da njegov duh še živi v tem filmu.

V filmu je veliko spletk in zarot. Teorije zarot so za ljudi zelo zanimive, Žižek pa v filmu komentira, da so te teorije za neumneže.

Žižek v svoji pretirani dikciji reče, da so: “For the common stupid people.” Dejstvo je, da so teorije zarote zelo privlačne za vsakega posameznika zato, ker zelo kompleksno situacijo povedo na zelo enostaven način. To je tisto, zaradi česar so teorije zarote tako zelo zanimive za širšo publiko. Po eni strani je zanimivo, bom dal primer Apolla 11: pri njem je delalo več kot 400 tisoč ljudi, ogromno je bilo misij, še današnji uspehi v vesolju so nadaljevanje tega, kar se je dogajalo v 60. letih, ampak kljub temu lahko pride en človek, vzame iz konteksta eno sliko in reče, da sence na sliki niso pravilne, torej nismo bili na Luni. In temu verjame 7 odstotkov Američanov, čeprav je po mojem mnenju številka večja. Razložiti zelo kompleksne stvari, ki jih v bistvu nihče ne more zares razumeti, na preprost način, ni samo domena teorije zarot, to je domena vsakodnevnega političnega dogajanja, družbenega dogajanja, pa tudi verskega v končni fazi.

Že ves čas govoriva, da je zgodba skonstruirana, najbrž pa mora vsebovati tudi kakšen verodostojen temelj. Kaj je tu verodostojnega?

Arhivski posnetki, iz katerih smo največ črpali. Ne samo v nekem pripovednem smislu, ampak tudi v emocionalnem smislu. Zelo fascinantno je bilo brskati po arhivih posnetkov maršala Tita. Želeli smo namreč iz njega narediti večplasten lik, kompleksen lik z dobrimi in slabimi lastnostmi in ne samo prikazati še eno zgodovinsko osebnost, ki je na neki zrnati sliki, ki je daleč stran, ampak je tukaj in zdaj. Ogromno truda smo vložili, da smo dobili res kvalitetne skene filmskega materiala, da smo dobili material, ki ni bil zmontiran, ampak originalne posnetke iz arhiva Filmske novosti v Beogradu. Tudi zelo privatnih momentov, kot je možno videti – Tito v kopalkah, ko gre v vodo. Žal mi je, da se ne da videti na posnetkih, ampak takrat je imel Tito celo rdečo preprogo, speljano v morje.

Kaj pa ste se naučili novega, medtem ko ste snemali film?

Da je realnost zelo fiktivna.

Zakaj ste se odločili za to temo? Kaj je bil ta klik, da ste si rekli, da boste o tem pripovedovali?

Naša polpretekla zgodovina je intrigantna, ker je neke vrste enigma. Meni se je podoben klik zgodil že, ko smo delali film Trst je naš. V filmu Trst je naš se je izkazalo, da imamo hecen odnos do naše polpretekle zgodovine, nikoli nismo zares rekli bobu bob. Ta mit o Jugoslaviji je nekaj, kar je še vedno intrigantno, je nekaj, česar se ogromno ljudi še vedno spominja, ker so nekateri doživeli te čase. Po drugi strani je pa tudi dejstvo, da so bila 60., 70. leta, čas hladne vojne, polna nekih nepojasnjenih stvari, ljudi, dogodkov in to vse buri domišljijo. Dejstvo je, da govoriti o tistih časih vzbudi ogromno domišljije, in mislim, da je to zelo dober material za filmsko zgodbo.


05.09.2018

Festival Indigo o govoricah

Kako ločiti resnico od govorice? O tem se letos sprašujejo tudi na tretji ediciji festivala Indigo, kjer se bo v treh dneh vse vrtelo okrog - govoric. Te so lahko škodljive ali celo koristne, lahko so tihe ali glasne, njihove posledice so lahko včasih nepopravljive. Govorice so estrada, govorice so politika ... več v pogovoru z Blažem Peršinom, direktorjem Mestnega muzeja Ljubljana, in Janijem Pirnatom, koordinatorjem festivala Indigo


04.09.2018

Beneški filmski festival

Kultura 202.


31.08.2018

Novo mesto short, festival kratke zgodbe

V Novem mestu bo nocoj znan zmagovalec festivala kratke zgodbe Novo mesto short. Založba Goga je letošnji festival z včerajšnjimi pripovedovalskimi dogodki razširila na tri dni. Nominiranci se bodo na različnih lokacijah v mestnem jedru dolenjske prestolnice predstavili že popoldne. Lutkovno gledališče Ljubljane se ob jubileju, 70-letnici, predstavlja na tradicionalni vsakoletni predstavitvi lutkovne umetnosti v Bežigrajski galeriji 1. Razstava ''Živali'', ki bo na ogled do 30. oktobra, je že 36-a v okviru ciklusa Od skice do lutke. ''Poezija potrebuje ogledalo'' je nova razstava v VodnikovI domačijI v Ljubljani. Prav tam pa bo zadnji počitniški konec znova namenjen ustvarjalnosti in razmišljanjem mladih literatov.


29.08.2018

Festival Performa & Platforma 2018

Maribor bo do 2. septembra v znamenju festivala Performa & Platforma, letošnja festivalska tema izpostavlja navezo sodelovanja. Gostji v oddaji sta organizatorki festivala Jasmina Založnik in Mojca Kasjak ter umetnica Aphra Tesla.


28.08.2018

Beneški festival 2018

Napoved festivala 75. beneške Mostre


28.08.2018

Beneški festival 2018

Napoved festivala 75. beneške Mostre


28.08.2018

13. Fronta; 75. Mostra

Pred jutrišnjim začetkom festivala sodobnega plesa – 13.Fronte, bo nocoj na odprtem odru v Murski Soboti filmski festivalski večer. Do sobote se bodo na letošnjem festivalu predstavili samo že drugod nagrajene predstave in avtorji, ki so jih javnosti predstavili danes. Na 75. Mostri, beneškem filmskem festivalu, bodo od jutri do 8. septembra nova dela predstavili filmski ustvarjalci.


28.08.2018

Kulturnice - Mostra 2018

Napoved letošnjega filmskega festivala beneška Mostra. Avtorica: Nina Zagoričnik


24.08.2018

21. Mladi levi in 21. Kunigunda

Odprtje 21. mednarodnega festivala Mladi levi s participatorno predstavo Ves moj seks kanadskega kolektiva Mammalian Diving Reflex bo nocoj na odru Šentjakobskega gledališča v Ljubljani. Festival, ki bo v organizaciji Zavoda Bunker potekal na različnih prizoriščih v Ljubljani do 1. septembra, bo predstavil šestnajst različnih predstav, intervencij in instalacij z vseh koncev sveta. V Velenju pa se bo nocoj začel že 21. Festival mladih kultur Kunigunda. Do prihodnje sobote se bo na Kunigundi, ki ostaja zvesta alternativnim kulturam, zvrstilo več kot štirideset kulturnih prireditev: od predstav, razstav do koncertov.


21.08.2018

Zlatko Kaučič v Galeriji Uffizi, Knjige, Festivali

V Galeriji Uffizi v Firencah bo nocoj nastopil priznani, mednarodno uveljavljeni, slovenski jazzovski bobnar in tolkalec Zlatko Kaučič. Gre za udeležbo v prestižnem nizu petnajstih dogodkov Uffizi Live, ki ga najznamenitejša firenška galerija prireja vse poletje. Na letošnje vabilo Galerije Uffizi je prišlo več kot 550 predlogov, med katerimi jih je direktor ustanove Eike Schmidt izbral 15. Pet knjižnih novosti za otroke je v različnih zbirkah izdala založba Mladinska knjiga. V 23-ih Koordinatah zvoka v ljubljanskem Pritličju bo Žiga Murko povezal Dreja Hočevarja, Lesterja St. Louisa, Primoža Sukiča, Nejca Praha in Klemena Ilovarja. Različne urbane subkulture in glasbene zvrsti že od leta 2015 povezuje festival Urbano dejanje v Ljubljani. Letošnja petdnevna različica se danes vrača na Tobačno ulico. 22. festival Zmaj 'ma mlade v Postojni bo od danes do 2. septembra predstavil kolaž različnih kulturnih dogodkov. Začel se bo v središču Postojne s koncertom skupine 9-ih mladih primorskih instrumentalistov Nesesari Kakalulu.


17.08.2018

Riko Debenjak

Retrospektivna razstava Rika Debenjaka v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani je poklon jubileju: 110. obletnici umetnikovega rojstva. Riko Debenjak se je sprva ukvarjal s slikarstvom, pri tem je po večini ostal zvest klasičnemu realizmu, eden njegovih osrednjih motivov pa je bila figura. Nato pa se je iz različnih razlogov posvetil grafiki. Obsežna razstava del Rika Debenjaka v Mednarodnem grafičnem likovnem centru je nastala ob pomoči družine Debenjak, Galerije Rika Debenjaka Kanal ob Soči in Moderne galerije Ljubljana. Ob pregledni razstavi del Rika Debenjaka, ki bo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani na ogled do 11. novembra, se bodo zvrstili tudi dogodki spremljevalnega in izobraževalnega programa. Novembra bo izšla dvojezična monografija v slovenščini in angleščini o Riku Debenjaku, njegovem delu in časovni vpetosti v obdobje njegovega ustvarjanja. V tem obdobju, torej do novembra, pa se bodo zamenjale tudi tri razstave grafikov mlajše generacije: Tine Mohorović, Alje Košar in Matjaža Gederja. Prva se bo v MGLC do 9. septembra z razstavo Anonimi predstavila Tina Mohorović.


15.08.2018

Zlato kitajskih cesarjev

Razstava Zlato kitajskih cesarjev. Zlati predmeti iz obdobja Wanli dinastije Ming - zbirka Dong Bo Zhai v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Gostja oddaje je direktorica muzeja in vodja projekta Barbara Ravnik.


14.08.2018

19. Jazzinty

Novo mesto ta teden gosti tradicionalno 19. mednarodno poletno glasbeno delavnico in festival Jazzinty z rekordno udeležbo mladih slušateljev iz 15ih držav ter izbranimi koncerti domačih in tujih avtorjev.


08.08.2018

Lubenica strpnosti

Kaj imata skupnega razstava selfiejev z lubenicami in vnukinja Eleanor Roosevelt?


07.08.2018

Fotografski razstavi v Ljubljani in Mariboru

''Praznujmo skupaj. 100 let Narodne galerije'' je naslov fotografske razstave detajlov umetnin iz zbirke Narodne galerije, ki je do 4. novembra na ogled na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli. Razstava je nastala v sodelovanju med Narodno galerijo in Turizmom Ljubljana ob stoletnici Narodne galerije. Umetnostna galerija Maribor v poletni sezoni razglednic v UGM Studio do 25. avgusta predstavlja projekt ''Razglednice iz Slovenije'' fotografsko serijo kolektiva Fotosfera.


03.08.2018

Nebeška bitja. Ne človek ne žival

"Razstava Nebeška bitja. Ne človek ne žival nasprotuje vsakršnemu esencializmu, sklicevanju na čisto naravo človeka ali živali; opozarja nas na to, da smo tako ljudje kot živali produkt dolgotrajne zgodovine različnih uporov in pobegov iz danih okoliščin."  –  sokustosinja razstave Zdenka Badovinac. Nebeška bitja. Ne človek ne žival si lahko v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ogledate do 4. novembra.


31.07.2018

5. Fotopub; 15. Keramika v Magistratu

V Novem mestu se je sinoči začel peti mednarodni festival sodobne fotografije Fotopub. Letos bo 25 umetnikov iz 12 držav predstavljalo svoje delo samo v nekonvencionalnih prostorih v mestu, novomeške ulice pa bodo do sobote prizorišče specifičnih instalacij in performansov. V Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani bodo danes odprli razstavo Keramika v Magistratu 2018. Tema letošnje, že petnajste pregledne razstave del članov Društva keramikov in lončarjev, je krogla. Na ogled bo do 7. septembra.


27.07.2018

66. Ljubljana Festival; MetalDays 2018

Končuje se julij in z njim prvi mesec 66. Ljubljana Festivala. Današnji večer bo posvečen vsem ljubiteljem najlepših opernih arij. V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo nocoj nastopile priznane operne zvezde iz Sankt Peterburga s spremljavo Simfoničnega orkestra Mitteleuropa in Koncertnega zbora iz Sankt Peterburga. Končuje se tudi največji glasbeni festival pri nas – MetalDays 2018 – z nocojšnjim nastopom finske skupine Children of Bodom. Sinoči je razgreto množico navdušila eden najvplivnejših heavy metalskih skupin Judas Priest, ki je od ustanovitve leta 1969 prodala že skoraj 50 milijonov albumov. Skupno se bo ta teden na metalskih počitnicah predstavilo 134 glasbenih skupin različnih žanrov metala, ki so v Tolmin pripeljale 12.000 ljubiteljev težkih ritmov iz več kot 80 držav.


26.06.2018

20. Mini poletje v Ljubljani; 15. Pranger

20. mednarodni festival Mini poletje v Ljubljani se bo v Mini teatru na Križevniški ulici začel z lutkovno predstavo Sneguljčica in otroško delavnico, ki sta del prireditve Dan križevniškega soseda Do 26. avgusta se bodo na 20. Mini poletju zvrstile ustvarjalne delavnice in predstave lutkovnih umetnikov iz različnih evropskih držav. Ljubljana, Rogaška Slatina in Sladka gora pa bodo do sobote prizorišča 15. festivala Pranger - srečanja pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Festival refleksije in prevoda poezije, ki ga prireja Kulturno-umetniško društvo Pranger, je sestavljen iz srečanj, razprav, branj, delavnic, Ele – malega Prangerja in okroglih miz.


24.07.2018

28. Okarina, 21. motovunski filmski festival

Na Bledu te dni poteka že 28. festival etno glasbe Okarina. V štirinajstih dneh se bodo predstavili izvajalci različnih glasbenih zvrsti iz Evrope in Afrike. V Motovunu pa je dopoldne nemški film Styx začel letošnji 21. filmski festival. Slavnostno odprtje bo ob 21.00 s poljskim filmom Napad panike. V petih dneh bodo prikazali več kot sto filmov, med njimi bodo tudi trije slovenski. V središču pozornosti bodo kar tri velika filmska imena: igralska velikana Rade Šerbedžija in Mustafa Nadarević bosta prejela nagrado 50 let – toliko let je namreč minilo od njunih filmskih debijev, osrednjo nagrado – motovunskega mavericka pa bodo podelili enemu največjih sodobnih evropskih režiserjev, švedskemu filmskemu ustvarjalcu, dobitniku lanske zlate palme za film Kvadrat Rubenu Östlundu.


Stran 53 od 121
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov