Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Houston, imamo problem!

29.04.2016

Houston, imamo problem! bi lahko opisali kot filmsko mojstrovino v zvrsti igrano-dokumentarnega filma. Gre za igrano-dokumentarni film – to še enkrat posebej poudarjamo – , v katerem je osvetljen mit o tem, da naj bi Jugoslavija v 60-ih letih prejšnjega stoletja prodala vesoljski program Združenim državam Amerike. Čeprav je zgodba zaigrana, si s pregledom številnih arhivskih posnetkov, pogovorov in celo insceniranih življenjskih zgodb v nekem trenutku želimo, da bi bilo prikazano resnica. Naše želje razblini sam Slavoj Žižek, ki komentira teorije zarot in prevar, in vse to počne veličastno, v prostoru, kjer stoji le televizija, on pa bos – v nogavicah in v angleščini. Ker tako le še potrjujemo naš “slovenski statement” pravi režiser filma Žiga Virc.

Houston, imamo problem! bi lahko opisali kot filmsko mojstrovino. Gre za igrano-dokumentarni film, v katerem je osvetljen mit o tem, da naj bi Jugoslavija v 60. letih prejšnjega stoletja prodala vesoljski program Združenim državam Amerike. Čeprav je zgodba zaigrana, si s pregledom številnih arhivskih posnetkov, pogovorov in celo insceniranih življenjskih zgodb v nekem trenutku želimo, da bi bilo prikazano resnica. Naše želje razblini sam Slavoj Žižek, ki komentira teorije zarot in prevar, in vse to počne veličastno, v prostoru, kjer stoji le televizija, on pa bos – v nogavicah in govori v angleščini. “Ker tako le še potrjujemo naš ‘slovenski statement’,” pravi režiser filma Žiga Virc.

Igrano-dokumentarni film, ki je svetovno premiero doživel na newyorškem filmskem festivalu Tribeca, je predpremierno predvajan v ljubljanskem Kinodvoru vse do 4. maja, potem se seli v vse slovenske kinematografe. 

Transkript pogovora

Film je igrano-dokumentarni. To je okvir, ki ga vedno dajemo gledalcem – to je kombinacija realnosti, je kombinacija fikcije, kombinacija subjektivnih mnenj, konstruktov, različnih arhivov in tako dalje. Nekakšen avtorski pečat je ravno to, da začnemo ljudje kritično gledati na stvari in vsebine, ki jih vidimo. S tem, da smo oziroma ste v nekem varnem okolju, kjer povemo: “Ni vse res, razmišljajte!” in potem se tu začne dialog. V nekem praktičnem smislu je tako, treba se je zavedati, da smo filmarji, filmarji delamo zgodbe. To je to. Pika. Nismo pisali zgodovinskega leksikona ali česa bolj faktografskega, moja osnovna naloga je bila, da naredim intrigantno zgodbo, polno suspenza, zapletov, razpletov, verjetnih, neverjetnih, da gledalce držim na stolu od začetka do konca filma. Globlje filozofije od tega se nisem šel, samo rekel sem si, da mora dobro funkcionirati kot zgodba, in to je to.

Gre za zgodbo o tem, kako je Tito Združenim državam Amerike prodal vesoljski program, kar je pravzaprav smešno. No, če bi že izdelali ta program, kakšna bi bila verjetnost, da bi ga Američani kupili, ne da bi program prej pregledali?

Mit o jugoslovanskem vesoljskem programu govori točno o tem, da je Jugoslavija imela vesoljski program, veliko tehnologije, veliko nepojasnjene tehnologije, ki je še danes sama po sebi neke vrste mit – vesoljski program namreč ni edini mit. Tu je bil še jedrski program, potencialna jedrska bomba; dlje ko kopljete, bolj odkrivate najbolj neverjetne stvari. Dejstvo je, da je bila Jugoslavija v tistem času (v 60. letih prejšnjega stoletja, op. a.) zelo napredna, napredna pa je bila tudi zato, ker je dobila ogromne nepojasnjene vsote denarja iz Združenih držav Amerike. Potem je bilo še veliko med seboj bolj ali manj povezanih dogodkov. Na primer, da je bil Tito zadnji mednarodni državnik pri Kennedyju in da je bil na Tita takrat res izveden poskus atentata, kar smo prikazali tudi v filmu. Čez mesec dni je bil Kennedy v Dallasu, tudi tu je bil poskus atentata, ki je bil – kot vemo – žal uspešen. To so vse stvari, ki delajo zgodbo intrigantno in zanimivo.

Te teorije zarote?

Ja, to so teorije zarote. Tako kot tiste, da Američani niso nikoli pristali na Luni. Marsikoga je intrigiralo, da bi posnel film, ki bo dokazal, da Američani res niso bili na luni. Dejstva pa so drugačna.

Pa menite, da bi ljudje vsem prikazanim zgodbam verjeli, če ne bi že v začetku opozorili, da gre za dokumentarno-igrani film?

Odvisno od vsakega posameznika. Osnovna ideja je bila ta, da se vzpostavi dialog med tistimi, ki vse verjamejo, med tistimi, ki v nič ne verjamejo, med tistimi, ki vejo, kaj je resnica, kaj je vmes. Res pa je, da smo se tega zavedali že na začetku, da lahko nastane neke vrste problem ali pa komparativna prednost. Prav zaradi tega smo k sodelovanju povabili Slavoja Žižka, našega filozofa, ki da gledalcu neke vrste okvir.

Ja, všeč mi je ta njegova vloga v filmu. Nekakšen glas razuma, ki razlaga vse tisto, kar vidimo; je neke vrste pripovedovalec.

Ja, je kot neke vrste športni komentator. Ko gledaš košarkarsko tekmo in imaš poleg napovedovalca, ki ti še enkrat pove, kaj se dogaja na ekranu, čeprav si že videl, kaj se je zgodilo, ampak ljudje potrebujejo še dodatno potrditev. V filmu ni preveč filozofije, ampak mislim, da je je ravno prav. Filozofija je meni zelo zanimiva tema ravno zato, ker postavlja več vprašanj, kot pa podaja odgovorov.

Zanimiva je tudi zgodba očeta, ki naj bi po več kot petdesetih letih končno spoznal svojo hčerko. Ta osebna zgodba, ki povezuje osrednjo zgodbo o vesoljskem programu.

Ko smo začeli delati film in raziskovati, je nastopilo ravno zavedanje, da imamo jugoslovanski vesoljski program, vse politične spletke in neka zgodovinska dejstva in arhive – ampak kaj naj bo tisto, s čimer se bodo gledalci počutili povezane, tudi v emocionalnem smislu? Kajti gora nekih arhivov, tudi če so zelo intrigantni, ne daje gledalcem dovolj, da bi čutili film skozi emocionalni aspekt. Zato je bila že od začetka zelo jasna potreba, da uvedemo v film osebne zgodbe. Ko smo začeli razvijati zgodbo, smo naleteli na zelo zanimivega gospoda Mika Vucelića, hrvaškega znanstvenika, ki je takrat delal pri NASI in nam je bil na neki način inspiracija. Žal je bil gospod že zelo v letih, moral bi priti v Evropo, morali bi se dobiti z njim, žal pa je ravno takrat umrl, ampak recimo, da njegov duh še živi v tem filmu.

V filmu je veliko spletk in zarot. Teorije zarot so za ljudi zelo zanimive, Žižek pa v filmu komentira, da so te teorije za neumneže.

Žižek v svoji pretirani dikciji reče, da so: “For the common stupid people.” Dejstvo je, da so teorije zarote zelo privlačne za vsakega posameznika zato, ker zelo kompleksno situacijo povedo na zelo enostaven način. To je tisto, zaradi česar so teorije zarote tako zelo zanimive za širšo publiko. Po eni strani je zanimivo, bom dal primer Apolla 11: pri njem je delalo več kot 400 tisoč ljudi, ogromno je bilo misij, še današnji uspehi v vesolju so nadaljevanje tega, kar se je dogajalo v 60. letih, ampak kljub temu lahko pride en človek, vzame iz konteksta eno sliko in reče, da sence na sliki niso pravilne, torej nismo bili na Luni. In temu verjame 7 odstotkov Američanov, čeprav je po mojem mnenju številka večja. Razložiti zelo kompleksne stvari, ki jih v bistvu nihče ne more zares razumeti, na preprost način, ni samo domena teorije zarot, to je domena vsakodnevnega političnega dogajanja, družbenega dogajanja, pa tudi verskega v končni fazi.

Že ves čas govoriva, da je zgodba skonstruirana, najbrž pa mora vsebovati tudi kakšen verodostojen temelj. Kaj je tu verodostojnega?

Arhivski posnetki, iz katerih smo največ črpali. Ne samo v nekem pripovednem smislu, ampak tudi v emocionalnem smislu. Zelo fascinantno je bilo brskati po arhivih posnetkov maršala Tita. Želeli smo namreč iz njega narediti večplasten lik, kompleksen lik z dobrimi in slabimi lastnostmi in ne samo prikazati še eno zgodovinsko osebnost, ki je na neki zrnati sliki, ki je daleč stran, ampak je tukaj in zdaj. Ogromno truda smo vložili, da smo dobili res kvalitetne skene filmskega materiala, da smo dobili material, ki ni bil zmontiran, ampak originalne posnetke iz arhiva Filmske novosti v Beogradu. Tudi zelo privatnih momentov, kot je možno videti – Tito v kopalkah, ko gre v vodo. Žal mi je, da se ne da videti na posnetkih, ampak takrat je imel Tito celo rdečo preprogo, speljano v morje.

Kaj pa ste se naučili novega, medtem ko ste snemali film?

Da je realnost zelo fiktivna.

Zakaj ste se odločili za to temo? Kaj je bil ta klik, da ste si rekli, da boste o tem pripovedovali?

Naša polpretekla zgodovina je intrigantna, ker je neke vrste enigma. Meni se je podoben klik zgodil že, ko smo delali film Trst je naš. V filmu Trst je naš se je izkazalo, da imamo hecen odnos do naše polpretekle zgodovine, nikoli nismo zares rekli bobu bob. Ta mit o Jugoslaviji je nekaj, kar je še vedno intrigantno, je nekaj, česar se ogromno ljudi še vedno spominja, ker so nekateri doživeli te čase. Po drugi strani je pa tudi dejstvo, da so bila 60., 70. leta, čas hladne vojne, polna nekih nepojasnjenih stvari, ljudi, dogodkov in to vse buri domišljijo. Dejstvo je, da govoriti o tistih časih vzbudi ogromno domišljije, in mislim, da je to zelo dober material za filmsko zgodbo.


Houston, imamo problem!

29.04.2016

Houston, imamo problem! bi lahko opisali kot filmsko mojstrovino v zvrsti igrano-dokumentarnega filma. Gre za igrano-dokumentarni film – to še enkrat posebej poudarjamo – , v katerem je osvetljen mit o tem, da naj bi Jugoslavija v 60-ih letih prejšnjega stoletja prodala vesoljski program Združenim državam Amerike. Čeprav je zgodba zaigrana, si s pregledom številnih arhivskih posnetkov, pogovorov in celo insceniranih življenjskih zgodb v nekem trenutku želimo, da bi bilo prikazano resnica. Naše želje razblini sam Slavoj Žižek, ki komentira teorije zarot in prevar, in vse to počne veličastno, v prostoru, kjer stoji le televizija, on pa bos – v nogavicah in v angleščini. Ker tako le še potrjujemo naš “slovenski statement” pravi režiser filma Žiga Virc.

Houston, imamo problem! bi lahko opisali kot filmsko mojstrovino. Gre za igrano-dokumentarni film, v katerem je osvetljen mit o tem, da naj bi Jugoslavija v 60. letih prejšnjega stoletja prodala vesoljski program Združenim državam Amerike. Čeprav je zgodba zaigrana, si s pregledom številnih arhivskih posnetkov, pogovorov in celo insceniranih življenjskih zgodb v nekem trenutku želimo, da bi bilo prikazano resnica. Naše želje razblini sam Slavoj Žižek, ki komentira teorije zarot in prevar, in vse to počne veličastno, v prostoru, kjer stoji le televizija, on pa bos – v nogavicah in govori v angleščini. “Ker tako le še potrjujemo naš ‘slovenski statement’,” pravi režiser filma Žiga Virc.

Igrano-dokumentarni film, ki je svetovno premiero doživel na newyorškem filmskem festivalu Tribeca, je predpremierno predvajan v ljubljanskem Kinodvoru vse do 4. maja, potem se seli v vse slovenske kinematografe. 

Transkript pogovora

Film je igrano-dokumentarni. To je okvir, ki ga vedno dajemo gledalcem – to je kombinacija realnosti, je kombinacija fikcije, kombinacija subjektivnih mnenj, konstruktov, različnih arhivov in tako dalje. Nekakšen avtorski pečat je ravno to, da začnemo ljudje kritično gledati na stvari in vsebine, ki jih vidimo. S tem, da smo oziroma ste v nekem varnem okolju, kjer povemo: “Ni vse res, razmišljajte!” in potem se tu začne dialog. V nekem praktičnem smislu je tako, treba se je zavedati, da smo filmarji, filmarji delamo zgodbe. To je to. Pika. Nismo pisali zgodovinskega leksikona ali česa bolj faktografskega, moja osnovna naloga je bila, da naredim intrigantno zgodbo, polno suspenza, zapletov, razpletov, verjetnih, neverjetnih, da gledalce držim na stolu od začetka do konca filma. Globlje filozofije od tega se nisem šel, samo rekel sem si, da mora dobro funkcionirati kot zgodba, in to je to.

Gre za zgodbo o tem, kako je Tito Združenim državam Amerike prodal vesoljski program, kar je pravzaprav smešno. No, če bi že izdelali ta program, kakšna bi bila verjetnost, da bi ga Američani kupili, ne da bi program prej pregledali?

Mit o jugoslovanskem vesoljskem programu govori točno o tem, da je Jugoslavija imela vesoljski program, veliko tehnologije, veliko nepojasnjene tehnologije, ki je še danes sama po sebi neke vrste mit – vesoljski program namreč ni edini mit. Tu je bil še jedrski program, potencialna jedrska bomba; dlje ko kopljete, bolj odkrivate najbolj neverjetne stvari. Dejstvo je, da je bila Jugoslavija v tistem času (v 60. letih prejšnjega stoletja, op. a.) zelo napredna, napredna pa je bila tudi zato, ker je dobila ogromne nepojasnjene vsote denarja iz Združenih držav Amerike. Potem je bilo še veliko med seboj bolj ali manj povezanih dogodkov. Na primer, da je bil Tito zadnji mednarodni državnik pri Kennedyju in da je bil na Tita takrat res izveden poskus atentata, kar smo prikazali tudi v filmu. Čez mesec dni je bil Kennedy v Dallasu, tudi tu je bil poskus atentata, ki je bil – kot vemo – žal uspešen. To so vse stvari, ki delajo zgodbo intrigantno in zanimivo.

Te teorije zarote?

Ja, to so teorije zarote. Tako kot tiste, da Američani niso nikoli pristali na Luni. Marsikoga je intrigiralo, da bi posnel film, ki bo dokazal, da Američani res niso bili na luni. Dejstva pa so drugačna.

Pa menite, da bi ljudje vsem prikazanim zgodbam verjeli, če ne bi že v začetku opozorili, da gre za dokumentarno-igrani film?

Odvisno od vsakega posameznika. Osnovna ideja je bila ta, da se vzpostavi dialog med tistimi, ki vse verjamejo, med tistimi, ki v nič ne verjamejo, med tistimi, ki vejo, kaj je resnica, kaj je vmes. Res pa je, da smo se tega zavedali že na začetku, da lahko nastane neke vrste problem ali pa komparativna prednost. Prav zaradi tega smo k sodelovanju povabili Slavoja Žižka, našega filozofa, ki da gledalcu neke vrste okvir.

Ja, všeč mi je ta njegova vloga v filmu. Nekakšen glas razuma, ki razlaga vse tisto, kar vidimo; je neke vrste pripovedovalec.

Ja, je kot neke vrste športni komentator. Ko gledaš košarkarsko tekmo in imaš poleg napovedovalca, ki ti še enkrat pove, kaj se dogaja na ekranu, čeprav si že videl, kaj se je zgodilo, ampak ljudje potrebujejo še dodatno potrditev. V filmu ni preveč filozofije, ampak mislim, da je je ravno prav. Filozofija je meni zelo zanimiva tema ravno zato, ker postavlja več vprašanj, kot pa podaja odgovorov.

Zanimiva je tudi zgodba očeta, ki naj bi po več kot petdesetih letih končno spoznal svojo hčerko. Ta osebna zgodba, ki povezuje osrednjo zgodbo o vesoljskem programu.

Ko smo začeli delati film in raziskovati, je nastopilo ravno zavedanje, da imamo jugoslovanski vesoljski program, vse politične spletke in neka zgodovinska dejstva in arhive – ampak kaj naj bo tisto, s čimer se bodo gledalci počutili povezane, tudi v emocionalnem smislu? Kajti gora nekih arhivov, tudi če so zelo intrigantni, ne daje gledalcem dovolj, da bi čutili film skozi emocionalni aspekt. Zato je bila že od začetka zelo jasna potreba, da uvedemo v film osebne zgodbe. Ko smo začeli razvijati zgodbo, smo naleteli na zelo zanimivega gospoda Mika Vucelića, hrvaškega znanstvenika, ki je takrat delal pri NASI in nam je bil na neki način inspiracija. Žal je bil gospod že zelo v letih, moral bi priti v Evropo, morali bi se dobiti z njim, žal pa je ravno takrat umrl, ampak recimo, da njegov duh še živi v tem filmu.

V filmu je veliko spletk in zarot. Teorije zarot so za ljudi zelo zanimive, Žižek pa v filmu komentira, da so te teorije za neumneže.

Žižek v svoji pretirani dikciji reče, da so: “For the common stupid people.” Dejstvo je, da so teorije zarote zelo privlačne za vsakega posameznika zato, ker zelo kompleksno situacijo povedo na zelo enostaven način. To je tisto, zaradi česar so teorije zarote tako zelo zanimive za širšo publiko. Po eni strani je zanimivo, bom dal primer Apolla 11: pri njem je delalo več kot 400 tisoč ljudi, ogromno je bilo misij, še današnji uspehi v vesolju so nadaljevanje tega, kar se je dogajalo v 60. letih, ampak kljub temu lahko pride en človek, vzame iz konteksta eno sliko in reče, da sence na sliki niso pravilne, torej nismo bili na Luni. In temu verjame 7 odstotkov Američanov, čeprav je po mojem mnenju številka večja. Razložiti zelo kompleksne stvari, ki jih v bistvu nihče ne more zares razumeti, na preprost način, ni samo domena teorije zarot, to je domena vsakodnevnega političnega dogajanja, družbenega dogajanja, pa tudi verskega v končni fazi.

Že ves čas govoriva, da je zgodba skonstruirana, najbrž pa mora vsebovati tudi kakšen verodostojen temelj. Kaj je tu verodostojnega?

Arhivski posnetki, iz katerih smo največ črpali. Ne samo v nekem pripovednem smislu, ampak tudi v emocionalnem smislu. Zelo fascinantno je bilo brskati po arhivih posnetkov maršala Tita. Želeli smo namreč iz njega narediti večplasten lik, kompleksen lik z dobrimi in slabimi lastnostmi in ne samo prikazati še eno zgodovinsko osebnost, ki je na neki zrnati sliki, ki je daleč stran, ampak je tukaj in zdaj. Ogromno truda smo vložili, da smo dobili res kvalitetne skene filmskega materiala, da smo dobili material, ki ni bil zmontiran, ampak originalne posnetke iz arhiva Filmske novosti v Beogradu. Tudi zelo privatnih momentov, kot je možno videti – Tito v kopalkah, ko gre v vodo. Žal mi je, da se ne da videti na posnetkih, ampak takrat je imel Tito celo rdečo preprogo, speljano v morje.

Kaj pa ste se naučili novega, medtem ko ste snemali film?

Da je realnost zelo fiktivna.

Zakaj ste se odločili za to temo? Kaj je bil ta klik, da ste si rekli, da boste o tem pripovedovali?

Naša polpretekla zgodovina je intrigantna, ker je neke vrste enigma. Meni se je podoben klik zgodil že, ko smo delali film Trst je naš. V filmu Trst je naš se je izkazalo, da imamo hecen odnos do naše polpretekle zgodovine, nikoli nismo zares rekli bobu bob. Ta mit o Jugoslaviji je nekaj, kar je še vedno intrigantno, je nekaj, česar se ogromno ljudi še vedno spominja, ker so nekateri doživeli te čase. Po drugi strani je pa tudi dejstvo, da so bila 60., 70. leta, čas hladne vojne, polna nekih nepojasnjenih stvari, ljudi, dogodkov in to vse buri domišljijo. Dejstvo je, da govoriti o tistih časih vzbudi ogromno domišljije, in mislim, da je to zelo dober material za filmsko zgodbo.


17.11.2017

Sen plesne noči, Bog Masakra, Kri na mačjem vratu, 28. LIFFe

Premiere: Sen plesne noči avtorja, koreografa in plesalca Gregorja Luštka v Anton Podbevšek teatru v Novem mestu Anton Podbevšek Teater in Plesni Teater Ljubljana Bog masakra – drama Yasmine Reza v režiji Ajde Valcl na Malem odru SNG Maribor Kri na mačjem vratu – drama Rainerja Wernerja Fassbinderja v režiji Ivane Djilas na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega 28. ljubljanski mednarodni filmski festival – LIFFe


15.11.2017

Vrnitev slavne Aldrovandijeve enciklopedije v Narodno in univerzitetno knjižnico

V Narodni in univerzitetni knjižnici so danes slovesno predstavili zadnjo, šesto enciklopedijo v zbirki knjig Ulissa Aldrovandija. Zgodovina nenaravnih bitij, s poprej izpuščenimi primeri zgodovine vseh živali je prva izdaja najslavnejšega dela pravnika, filozofa ter prvega profesorja naravoslovja na bolonjski univerzi, ki ga številni poznejši znanstveniki štejejo za očeta naravoslovnih znanosti. Knjiga je bila nekoč last ene najznamenitejših rodbin na Slovenskem. Auerspergi ali Turjaški so imeli v svojem Knežjem dvorcu bogato knjižnico, ki je svoj sloves razširila tudi zunaj meja dežele Kranjske. Majski salon Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je tokrat postal jesensko-zimski .Najstarejša slovenska razstava in najpomembnejša razstava članov ZDSLU znova prinaša številne novosti, ki so do 25. februarja na ogled v Narodnem muzeju v Ljubljani. 28. ljubljanski mednarodni filmski festival je predstavili tri evropske filme, ki so se potegovali za nagrado LUX. To vsako leto podeljuje Evropski parlament. Prejemnik je znan. To je film Nečista kri, ki so ga včeraj izbrali evropski poslanci.


10.11.2017

Silfida,: Resnica; Štefka Valentin; Ovbe, Kekec, ujma gre!; 28. LIFFe

S premiero Silfide, enega najstarejših romantičnih baletov, se začenja nova sezona Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Tudi Slovensko stalno gledališče v Trstu je pred svojo prvo premierno uprizoritvijo v novi sezoni. Nocoj jo odpira jo komedija francoskega dramatika Floriana Zellerja Resnica, ki govori o resnici in laži v odnosih med partnerjema. Ptujsko mestno gledališče nocoj pripravlja četrto premiero sezone, a prvo v povsem lastni produkciji. Direktor gledališča Peter Srpčič tokrat prevzema vlogo režiserja predstave Štefka Valentin, ki jo bo na odru upodobila Zvezdana Mlakar V ljubljanskem Lutkovnem gledališču bo danes krstna uprizoritev predstave Rozinteatra z naslovom Ovbe, Kekec, ujma gre! To je edina pripoved o priljubljenem pastirčku, ki je še ne poznamo s filma, in jo je kot prvo Kekčevo prigodo Josip Vandot opisal v knjigi Kekec na hudi poti. Lutkovna predstava Ovbe, Kekec, ujma gre! je plod skupnega dela Barbare Bulatović in Andreja Rozmana – Roze. Nove filmske zgodbe z različnih koncev sveta pa nam predstavlja 28. ljubljanski mednarodni filmski festival LIFFe v kinodvoranah v Ljubljani, pa tudi v Mariboru, Novem mestu in Celju.


07.11.2017

Koyaa

Animirani junak Koyaa se vrača v kinodvorane s premiero novih šestih kratkih filmov. V nove dogodivščine ga je popeljal avtor Kolja Saksida, ki na filmskem področju ustvarja kot režiser, scenarist, producent in pedagog ter je eden najbolj prodornih ustvarjalcev na področju lutkovnega animiranega filma v Sloveniji, znan po svojih stop motion kratkometražnih animiranih filmih. Premierna predstavitev nove serije kratkih filmov ''Nagajivi predmeti'', pilotnega film ''Koyaa – Lajf je čist odbit'' in dokumentarnega filma ''Živjo, Koyaa!'' bo danes v Kinodvoru v Ljubljani. Ob 19.00 pa bodo v galeriji Kresija odprli pregledno tematsko razstavo ''Koyaa – animirani junak na sceni''. Raznovrstni eksponati: od risb, zgodborisov, lutk, scenografije in rekvizitov do filmskih scenarijev in fotografij iz zakulisja, bodo ob filmski glasbi na ogled do 3. decembra. Razstavo, ki nas popelje v svet filmskih ustvarjalcev, bodo dopolnjevali spremljevalni dogodki v Trubarjevi hiši literature.


03.11.2017

Razstave

''Vipavska krajina v delih Vena Pilona'' je naslov razstave v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Pilonove slike, risbe, grafike si lahko ogledate do 10. decembra. Skrbno izbrana dela predstavljajo temo, ki je umetnika, enega najpomembnejših mojstrov slovenskega ekspresionističnega slikarstva med svetovnima vojnama, navdihovala daljše obdobje, med letoma 1922 in 1935. V Kinu Šiška v Ljubljani se počasi izteka šesti Bienale slovenske neodvisne ilustracije. Prvega so organizirali leta 2007. V desetih letih so gostili približno 150 domačih in tujih avtorjev, ki jih povabijo po principu horizontalne selekcije. Organizacijska ekipa se izvzema iz kuratorske vloge in jo prepušča umetnikom. Vzporedno z bienalom pa v galeriji Dobra Vaga na ljubljanski Tržnici poteka tudi razstava Allstars, ki bo na ogled vse do dvajsetega novembra.


27.10.2017

Premieri & Svetovni dan avdiovizualne dediščine 2017

Nocoj bo na velikem odru Mestnega gledališča Ljubljana premiera komedije Sen kresne noči. Avtorski projekt po Shakespearjevi igri si je zamislil režiser Jernej Lorenci. Koreograf in plesalec Branko Potočan je, s petimi plesalkami, pripravil novo plesno-gledališko delo z naslovom ''Prijatelj, postoj in poglej''. Premiera bo v nedeljo, 29. oktobra, prva ponovitev pa v ponedeljek, 30. oktobra, na odru Stare mestne elektrarne v Ljubljani. Nocojšnji večer v Slovenski kinoteki bo v sodelovanju s Postajo DIVA, arhivom Zavoda SCCA-Ljubljana, posvečen Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine 2017 s temo ''To je tvoja zgodba – ne pozabi je!''.


25.10.2017

Knjiga; Razstavi; Koncert

''S črnilom in zlatom'' je naslov knjige avtorice ddr. Nataše Golob, ki prvič celostno predstavlja izbrane spomenike knjižnega slikarstva od 850 do 1550, ki so se ohranili v slovenskih knjižnicah in arhivih. Izvirna slovenska bibliofilska izdaja je pri Cankarjevi založbi izšla v omejenem številu 500 oštevilčenih izvodov. V Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje, ki s 1.200 deli hrani eno najpomembnejših zbirk naivne umetnosti v svetu, bodo ob 18.00 odprli novo stalno postavitev. Na ogled bo 131 likovnih del umetnikov iz 34ih držav. Sočasno bodo odprli razstavo štirih sodobnih slovenskih samorastniških umetnikov. Big Band RTV Slovenija bo danes ob 20.00 nastopil v Kinu Šiška skupaj s skladateljem, pianistom in dirigentom Milkom Lazarjem ter trobentačem in skladateljem Igorjem Matkovićem.


20.10.2017

52. Borštnikovo srečanje; Choregie; Neustrašna raziskovalka

V Mariboru se danes začenja 52. Festival Borštnikovo srečanje. Festivalsko dogajanje bo ob 17-ih v mestnem parku odprla razstava velikih fotografij gledaliških predstav režiserja Tomaža Pandurja, s katero se mesto poklanja velikemu umetniku. Festival, ki je postal osrednja kulturna znamenitost mesta in je prepoznaven v mednarodnem prostoru, bo v prihodnji dneh ponudil 65 različnih dogodkov. Novo sezona ustanove Carmina Slovenica se jutri v Minoritski cerkvi v Mariboru začenja s ciklom Choregie in prvim projektom z naslovom Zveneče skulpture. Urška Čop Šmajgert. Nova gledališka predstava za mlade z naslovom ''Neustrašna raziskovalka'' s podnaslovom 'Marie Curie in radioaktivnost' je nastala v koprodukciji Društva za razvoj gledališča v izobraževanju in Cankarjevega doma. Predstava, ki jo je režiral Justin Durel, se zabavno in sproščeno ukvarja z radioaktivnostjo, z znanstvenim delom Marie Curie in družbenimi okoliščinami, v katerih je delala.


18.10.2017

Človek : Stroj; Na liniji; Knjige

Razstava Človek stroj – ljubezensko razmerje ali dvoboj, ki jo bo v Loškem muzeju v Škofji Loki na ogled do 25. februarja, postavlja več vprašanj, tudi vprašanje kje se človek in stroj privlačita in kje odbijata. O tem s svojimi umetniškimi deli razmišlja skupina petih avtorjev. Razstava Človek in stroj se pridružuje interdisciplinarnemu projektu gorenjskih muzejev z naslovom Naše tovarne , naš ponos industrijska dediščina Gorenjske. S svojo vsebinsko drugačnostjo pa presega lokalne okvire. Zgodb o liniji je mnogo. V gibu, telesu, v arhitekturi, razmišljanju, teoriji, zvočnosti in pogledu jo predstavlja tudi postavitev v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma z naslovom Na Liniji - On(The)Line. Koreografsko skulpturo je z ekipo soustvarjalcev zasnovala koreografinja Mateja Bučar. Raznovrstne knjižne izdaje je predstavila Založba Miš.Med tremi prevodnimi deli sta dva mladinska romana: Moje življenje kot abeceda avtorja Barryja Jonsberga in Deček na vrhu gore Johna Boyna ter zgodovinski roman Salt Creek avtorice Lucy Treloar. Tudi nove slovenske izdaje so tri. Knjiga Izzivi sodobne vzgoje avtorice Eve Hrovat Kuhar, 50 abstraktnih izumov avtoriceTina Bilban in zbirka pravjic Uho sveta pisatelja Petra Svetine


17.10.2017

Bienale neodvisnih in Stenica

V ptujskem mestnem gledališču nocoj pripravljajo premiero avtorskega projekta Jerneja Lorencija po motivih drame Stenica ruskega avtorja Vladimirja Majakovskega. Sinoči pa se je v Ljubljani začel 6. Bienale neodvisnih, ki se posveča sodobni ilustraciji in redefiniciji le-te.


13.10.2017

Plečnikovi vodnjaki

Razstava Plečnikovih vodnjakov Nove knjižne zbirke in gostje festivala stripa Tinta Razstava kiparskih del Matjaža Počivavška »Z voskom, brez voska«


11.10.2017

Don Juan v SNG Nova Gorica

Zastor Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica se bo v letošnji sezoni nocoj dvignil tretjič. Premierno bodo uprizorili Molierovega Don Juana v režiji Daniela Daya Škufce . V naslovni vlogi bo nastopil Matija Rupel. Molierov Don Juan bo na novogoriškem odru doživel tretjo uprizoritev, sicer pa je tragikomedija svojo krstno izvedbo doživela 1665 leta. Podoba zapeljivca, prevaranta, lažnivca, človeka brez vesti pa ostaja več kot očitno aktualna v vsakem času. Knjižne novosti založb Belentrina in Mladinska knjiga.


10.10.2017

Družinica & Tinta

Svetovna premiera igranega celovečernega filma scenarista in režiserja Jana Cvitkoviča Družinica je bila 29. avgusta na filmskem festivalu v Montrealu, kjer je igralka Irena Kovačević prejela nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo. Slovenska premiera je bila na septembrskem 20. Festivalu slovenskega filma, kjer je dobil štiri nagrade – vesne za najboljšo fotografijo, izvirno glasbo, kostumografijo in zvok. Danes pa bo v sklopu dogodkov Naši filmi doma, ki jih organizira Slovenski filmski center v sodelovanju s Cankarjevim domom, slavnostno premiera pred redno distribucijo – ob 20.00 v Linhartovi dvorani. Ta teden bo v znamenju stripovskega festivala TINTA, naslednika Stripolisfesta. Osrednji del festivala bo od danes do sobote 14. oktobra potekal na različnih kulturnih prizoriščih v Ljubljani, stripovsko obarvan pa bo skoraj cel oktober.


06.10.2017

23. Mesto žensk & premiere

23. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk v Ljubljani bo na različnih prizoriščih do 14. oktobra predstavil umetnice,ki delujejo na različnih področjih. S krstno uprizoritvijo sodobne drame Tri ženske avtorja in režiserja Vinka Möderndorferja kranjsko Prešernovo gledališče nadaljuje izbor družbeno angažiranih uprizoritev. Prvo slovensko uprizoritev detektivske drame Antonia Tabaresa Vrh ledene gore, ki se ukvarja s problematiko samomorov zaradi pritiskov na delovnem mestu in tistim, kar je pod površjem problema, je z mlado ustvarjalno ekipo in igralci MGL-a na oder Male scene Mestnega gledališča ljubljanskega postavila Mojca Madon, za katero je to prva režija v profesionalnem gledališču. V Operi SNG Maribor novo sezono začenja premiera poznoromantične italijanske opere Giacoma Puccinija La boheme pod taktirko Francesca Rose in v režiji Arnauda Bernarda.


04.10.2017

Hamlet; Knjige; 7. StopTrik

V Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor bodo premierno uprizorili eno najznamenitejših dramskih besedil – Shakespearjevega Hamleta. V niz slovenskih igralcev, ki so upodobili tega razdvojenega danskega princa, se bo vpisal Jurij Drevenšek. V jesenski beri otroške literature, ki so jo pri Mladinski knjigi predstavili minuli teden, so prevodi tujih del in dve izvirni slovenski slikanici: Zelena pošast ali kako se boriti proti zavisti avtorja Mihe Mazzinija in Nisem smrklja avtorice Nataše Konc Lorenzutti. Maribor bo od jutri pa do nedelje gostil že 7. Mednarodni filmski festival StopTrik, ki združuje filmske ustvarjalce, predane ročno izdelanim tehnikam animiranja z vsega sveta.


29.09.2017

Kulturnice

Razstava ''Dušan Tršar - Retrospektiva (Izbor del 1966-1984)'' je do 26. novembra na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani. Na drugem Festivalu ulične glasbe Ljubljana, ki se bo končal 1. oktobra, nastopajo glasbeniki na različnih prizoriščih na prostem. Prvi simpozijski festival z naslovom Topografije zvoka se bo začel v Galeriji ŠKUC na Starem trgu 21 v Ljubljani v soboto in bo potekal do 4. oktobra. V središču letošnje izdaje je vprašanje konteksta, zgodovinskega, političnega, kulturnega in biografskega konteksta, pogojujejo proces ustvarjanja, s tem pa so neizbežna okoliščina, v katero je pozicionirano nastajajoče umetniško delo.


23.09.2017

Atenski festival poezije

V grški prestolnici je ta teden potekal tretji Atenski svetovni festival poezije, ki se danes zvečer zaključuje. Na festivalu, kjer je nastopilo 70 pesnic in pesnikov iz 17 držav, so v središče postavili Slovenijo.


13.09.2017

Badjurov nagrajenec

V Anton Podbevšek teatru v Novem mestu so premierno uprizorili predstavo Ljudje, kot smo mi v režiji Nejca Gazvode. Včeraj so v Portoroškem avditoriju na slavnostni otvoritvi jubilejnega 20. Festivala slovenskega filma podelili tudi Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Prejel jo je eden najuspešnejših slovenskih producentov Franci Zajc.


08.09.2017

Martin Krpan, Peti letni čas in Svetlobna gverila

Martin Krpan, še vedno aktualno besedilo, ki je uperjeno proti moralno pokvarjeni družbi, je zdaj ob 100-ti obletnici izida te slikanice pri Založbi Mladinska knjiga doživelo jubilejno izdajo, ponatis prve knjige s Smrekarjevimi risbami. Fotografska cikla v črno-beli tehniki z naslovom Peti letni čas sta nastala v zadnjih petih letih, potem ko je Dejan Mijović premagal hude posledice nesreče in se vrnil k svoji ljubezni, fotografiji. Kulturno četrt Kranja v starem mestnem jedru bogati festival Svetlobna gverila, ki raziskuje vlogo svetlobe v umetnosti.


01.09.2017

Mostra 2017

Pregled dogajanja s 74. Beneškega filmskega festivala.


Stran 57 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov