Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvi rubriki Možgani na dlani- nevron pred mikrofon smo raziskovali, kaj so geometrijski vzorci in igra svetlobe, ki jo zaznavamo tudi, ko imamo zaprte oči, oziroma, ko smo v popolni temi. Pri tem so nam z zvrhano mero radovednosti pomagale naključne mimoidoče na ljubljanskih ulicah in strokovnjak. Rubriki lahko prisluhnete na povezavi, spodaj pa še nekaj zanimivosti za tiste, ki vas tema podrobneje zanima!
Ste tudi vi kot otroci navdušeno opazovali vijuge, like in delčke svetlobe, ki so “plesali pred vašimi očmi” tudi, ko ste jih zaprli? Še posebno intenzivni pa so bili, če ste si z dlanmi pritisnili na veke ali si oči pomencali?
Kot je za rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon pojasnil prof.dr. Marko Hawlina z Ljubljanske Ofalmološke klinike in predstojnik Katedre za oftalmologijo na Medicinski fakulteti UL, imajo vsi ti vzorci svoje ime, in sicer fosfeni. Pojavljajo se lahko v več oblikah, na nek način pa gre za pravo malo igro med mrežnico in možgani. Pri tem so zelo pomembni tudi tako imenovani biofotoni, oziroma delčki svetlobe, ki ne nastanejo mehansko ampak z biološkimi procesi. Predstavljajte si denimo, da tako, kot zažari kresnička, zažarijo tudi celice v našem očesu. Pa lahko možgani zaznajo tudi svetlobo, ki je ni?
Marsikdo je ob branju in poslušanju pomislil na tiste fosfene, ki jih spremljajo hudi glavoboli. Zelo pogosti so namreč tudi pri migreni. Kaj se takrat dogaja lahko slišite tukaj:
Fosfeni se lahko pojavijo spontano, lahko jih sprožimo recimo tudi, če si mencamo oči. Že sredni 50ih let prejšnjega stoletja naj bi nemški raziskovalec Max Knoll odkril, da z stimulacijo različnih delov možganske skorje, ki je odgovorna za vid, lahko “prikliče” točno določene fosfene, ki jih pacient zazna. To pa je še posebno izziv za prihodnost in predvsem za pomoč tistim, katerih vid je poslabšan, oziroma, ki ne vidijo.
474 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
V prvi rubriki Možgani na dlani- nevron pred mikrofon smo raziskovali, kaj so geometrijski vzorci in igra svetlobe, ki jo zaznavamo tudi, ko imamo zaprte oči, oziroma, ko smo v popolni temi. Pri tem so nam z zvrhano mero radovednosti pomagale naključne mimoidoče na ljubljanskih ulicah in strokovnjak. Rubriki lahko prisluhnete na povezavi, spodaj pa še nekaj zanimivosti za tiste, ki vas tema podrobneje zanima!
Ste tudi vi kot otroci navdušeno opazovali vijuge, like in delčke svetlobe, ki so “plesali pred vašimi očmi” tudi, ko ste jih zaprli? Še posebno intenzivni pa so bili, če ste si z dlanmi pritisnili na veke ali si oči pomencali?
Kot je za rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon pojasnil prof.dr. Marko Hawlina z Ljubljanske Ofalmološke klinike in predstojnik Katedre za oftalmologijo na Medicinski fakulteti UL, imajo vsi ti vzorci svoje ime, in sicer fosfeni. Pojavljajo se lahko v več oblikah, na nek način pa gre za pravo malo igro med mrežnico in možgani. Pri tem so zelo pomembni tudi tako imenovani biofotoni, oziroma delčki svetlobe, ki ne nastanejo mehansko ampak z biološkimi procesi. Predstavljajte si denimo, da tako, kot zažari kresnička, zažarijo tudi celice v našem očesu. Pa lahko možgani zaznajo tudi svetlobo, ki je ni?
Marsikdo je ob branju in poslušanju pomislil na tiste fosfene, ki jih spremljajo hudi glavoboli. Zelo pogosti so namreč tudi pri migreni. Kaj se takrat dogaja lahko slišite tukaj:
Fosfeni se lahko pojavijo spontano, lahko jih sprožimo recimo tudi, če si mencamo oči. Že sredni 50ih let prejšnjega stoletja naj bi nemški raziskovalec Max Knoll odkril, da z stimulacijo različnih delov možganske skorje, ki je odgovorna za vid, lahko “prikliče” točno določene fosfene, ki jih pacient zazna. To pa je še posebno izziv za prihodnost in predvsem za pomoč tistim, katerih vid je poslabšan, oziroma, ki ne vidijo.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Plavanje skupaj s tropskimi ribicami, odkrivanje prostranih puščavskih planjav, vzpon na "vrh sveta" - takšne podobe si radi naslikamo v mislih, ko se pripravljamo na potovanje v oddaljene kraje. A kaj, ko nam zna prve dni na počitniški destinaciji skaliti t. i. jet lag oziroma bolezen časovnih pasov, zaradi katere slabo spimo, smo čez dan utrujeni in imamo na primer prebavne težave. Pojav jet laga bomo raziskali v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
Da so naše živčne celice majhna kompleksna elektrarna - stalno namreč proizvajajo električno aktivnost - smo v oddaji Možgani na dlani že povedali. Tokrat pa zavijamo v malce drugačno smer - ugotavljali bomo, kaj se v možganih dogaja, ko se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira, kot sta recimo strela ali električni paralizator. Z nami bo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. Ne preslišite, na Prvem ob 7:35!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov