Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

01.05.2015


Na današnji dan leta 1698 se je v Benetkah rodil kipar  FRANCESCO  ROBBA.   Okrog leta 1721 je prišel v Ljubljano in po smrti tasta, kamnoseka Luke Mísleja, prevzel njegovo delavnico; takrat so ga tudi vpisali med ljubljanske meščane. Dobival je predvsem reprezentančna cerkvena naročila za marmorne oltarje, njegova delavnica pa je opravljala tudi priložnostna kamnoseška dela.

Najpomembnejše Robbovo delo je  vsekakor “Vodnjak treh kranjskih rek” – Ljubljanice, Krke in Save –  na Mestnem trgu v Ljubljani. Vodo zanj so napajali iz vodovoda, ki je bil izpod Šišenskega hriba speljan skozi Tivoli do Magistrata

Dokončal ga je v jeseni leta 1751 in Magistrat je odredil zanj posebno stražo, ki naj bi ga čuvala noč in dan. Sicer pa je z vodnjakom povezan tudi kiparjev finančni zlom, saj je slabo predvidel stroške in se je moral zadolžiti, čeprav so mu za vodnjak plačali več od prvotno dogovorjene cene. Kmalu je prodal vse svoje ljubljanske hiše in se preselil v Zagreb, kjer je tudi umrl. Še ko je živel v Ljubljani, je za zagrebško cerkev Svete Katarine izdelal oltar; tja so ga prepeljali s splavom po Savi.

Sicer pa je bil Robba brez dvoma največji predstavnik baroka na Slovenskem in pravijo, da je bila Ljubljana prav po zalugi njegovega opusa najbrž najpomembnejša izpostava Benetk v Evropi. Strokovnjaki tudi poudarjajo, da je kipar Francesco Robba z izrazitostjo svojih največjih dosežkov, kljub nekaterim perifernim slogovnim potezam, prvi povzdignil Ljubljano v avtonomno središče ne samo regionalno pomembne umetnosti.

—–

Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike je zaradi nizkih mezd in slabih delovnih razmer doseglo vrh leta 1886, ko je stavkalo že 610.000 delavcev. Na današnji dan tistega leta – torej pred 129-imi leti – se je po vsej državi začela stavka: delavci so zahtevali osemurni delovnik. Spopad med policijo in delavci v Chicagu je zahteval življenja enajstih ljudi. Na 1. kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo 1. maj vsako leto praznik delavske solidarnosti.

Naslednje leto so se ameriškim ob praznovanju pridružili delavci številnih držav sveta; na slovenskem ozemlju so ga praznovali že v Ljubljani, Mariboru, Zagorju, Borovljah in v Beljaku. Največja proslava je bila v Trstu – uradno glasilo avstrijske socialne demokracije je poročalo, da se je je udeležilo kar 20.000 ljudi. Prvega maja leta 1945 pa se je v središču Trsta zbrala še večja množica; v mesto so prikorakali osvoboditelji – slovenski 9. korpus in enote 4. Jugoslovanske armade.

 Po drugi svetovni vojni so se prvomajske manifestacije v Jugoslaviji sprva zgledovale po sovjetskem vzorcu, pozneje so se počasi spreminjale v izlete in športne prireditve z vse manj poudarjeno politično vsebino. Po zakonu iz leta 1991 je 1. maj tudi v Republiki Sloveniji državni praznik – praznik dela.

————————-

1. maj je tudi cerkveni praznik: Katoliška cerkev se tega dne spominja svetega Jožefa, Marijinega moža. Jožefov glavni praznik je sicer 19. marec, vendar je papež Pij XII. na današnji dan pred 60-imi leti vpeljal še praznik Jožefa Delavca. Njegova utemeljitev: »1. maj naj bo za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, da naredi tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.«


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

01.05.2015


Na današnji dan leta 1698 se je v Benetkah rodil kipar  FRANCESCO  ROBBA.   Okrog leta 1721 je prišel v Ljubljano in po smrti tasta, kamnoseka Luke Mísleja, prevzel njegovo delavnico; takrat so ga tudi vpisali med ljubljanske meščane. Dobival je predvsem reprezentančna cerkvena naročila za marmorne oltarje, njegova delavnica pa je opravljala tudi priložnostna kamnoseška dela.

Najpomembnejše Robbovo delo je  vsekakor “Vodnjak treh kranjskih rek” – Ljubljanice, Krke in Save –  na Mestnem trgu v Ljubljani. Vodo zanj so napajali iz vodovoda, ki je bil izpod Šišenskega hriba speljan skozi Tivoli do Magistrata

Dokončal ga je v jeseni leta 1751 in Magistrat je odredil zanj posebno stražo, ki naj bi ga čuvala noč in dan. Sicer pa je z vodnjakom povezan tudi kiparjev finančni zlom, saj je slabo predvidel stroške in se je moral zadolžiti, čeprav so mu za vodnjak plačali več od prvotno dogovorjene cene. Kmalu je prodal vse svoje ljubljanske hiše in se preselil v Zagreb, kjer je tudi umrl. Še ko je živel v Ljubljani, je za zagrebško cerkev Svete Katarine izdelal oltar; tja so ga prepeljali s splavom po Savi.

Sicer pa je bil Robba brez dvoma največji predstavnik baroka na Slovenskem in pravijo, da je bila Ljubljana prav po zalugi njegovega opusa najbrž najpomembnejša izpostava Benetk v Evropi. Strokovnjaki tudi poudarjajo, da je kipar Francesco Robba z izrazitostjo svojih največjih dosežkov, kljub nekaterim perifernim slogovnim potezam, prvi povzdignil Ljubljano v avtonomno središče ne samo regionalno pomembne umetnosti.

—–

Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike je zaradi nizkih mezd in slabih delovnih razmer doseglo vrh leta 1886, ko je stavkalo že 610.000 delavcev. Na današnji dan tistega leta – torej pred 129-imi leti – se je po vsej državi začela stavka: delavci so zahtevali osemurni delovnik. Spopad med policijo in delavci v Chicagu je zahteval življenja enajstih ljudi. Na 1. kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo 1. maj vsako leto praznik delavske solidarnosti.

Naslednje leto so se ameriškim ob praznovanju pridružili delavci številnih držav sveta; na slovenskem ozemlju so ga praznovali že v Ljubljani, Mariboru, Zagorju, Borovljah in v Beljaku. Največja proslava je bila v Trstu – uradno glasilo avstrijske socialne demokracije je poročalo, da se je je udeležilo kar 20.000 ljudi. Prvega maja leta 1945 pa se je v središču Trsta zbrala še večja množica; v mesto so prikorakali osvoboditelji – slovenski 9. korpus in enote 4. Jugoslovanske armade.

 Po drugi svetovni vojni so se prvomajske manifestacije v Jugoslaviji sprva zgledovale po sovjetskem vzorcu, pozneje so se počasi spreminjale v izlete in športne prireditve z vse manj poudarjeno politično vsebino. Po zakonu iz leta 1991 je 1. maj tudi v Republiki Sloveniji državni praznik – praznik dela.

————————-

1. maj je tudi cerkveni praznik: Katoliška cerkev se tega dne spominja svetega Jožefa, Marijinega moža. Jožefov glavni praznik je sicer 19. marec, vendar je papež Pij XII. na današnji dan pred 60-imi leti vpeljal še praznik Jožefa Delavca. Njegova utemeljitev: »1. maj naj bo za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, da naredi tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.«


21.05.2023

26. maj - 80 let trilogije "Bobri" Janeza Jalna

Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

25. maj - Janez Polda, smučarski skakalec, ki je prestavljal meje

Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

24. maj - Branka Jurca, urednica Cicibana in književnica

Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

23. maj - Pekrski dogodki 1991, uvod v jugoslovanske vojne

Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar


21.05.2023

22. maj - 70 let od »druge agrarne reforme« (1953)

Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

21. maj - prvi slovenski zavarovani kulturni spomenik

Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.05.2023

20. maj - Alojz Kocjančič - Kubejski (1913) in "Šavrinske pesmi"

Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2023

19. maj - Karel Habsburški in kobilarna Lipica

Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.05.2023

18. maj - Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator

Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.05.2023

17. maj - dr. Janez Drnovšek, pot do slovenskega državnika

Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.05.2023

16. maj - Miran Bogataj, dolgoletni poveljnik slovenske Civilne zaščite

Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.05.2023

15. maj - Dan Slovenske vojske

Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2023

14. maj - Ivan Cankar gre na volitve (1907)

Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope


07.05.2023

13. maj - Antonija Javornik (1893), prostovoljka na srbskih bojiščih prve svetovne vojne

Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2023

12. maj - dr. Božidar Kobe (1913), informbiro in smrt na Golem otoku

Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze


07.05.2023

11. maj - Jože Gale (1913) režiser treh filmov o Kekcu

Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2023

10. maj - pred 120 leti je v Slovenj Gradcu v eni uri zgorelo 77 hiš

Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2023

9. maj - dan zmage, dan Evrope in praznik Ljubljane

Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.05.2023

8. maj - Alojzij Šušmelj (1913), vojna ustavila obetavnega umetnika

Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

7. maj - zapis iz krstne knjige Župnije Marijinega vnebovzetja Tuhelj v Hrvaškem Zagorju

Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 28 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov