Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gledališki igralec, režiser in publicist ANTON DANILO, s pravim imenom Anton Cerar, velja za enega najbolj vsestranskih ustvarjalcev slovenskega gledališča. Rodil se je na današnji dan leta 1858 v Ljubljani. Od preloma stoletij do prve svetovne vojne je organiziral skoraj vse igralske turneje v poletnih mesecih. Te so bile pomembna priložnost za iskanje amaterjev na podeželju ter narodnobuditeljska in narodnoobrambna spodbuda za Slovence v nemškutarskih krajih tedanje Avstrije.
Že pred prvo svetovno vojno se je lotil režije, v letih 1914 in 1915 pa je bil upravni in umetniški vodja ter režiser in igralec Malega gledališča, kulturne ustanove, ki so jo odprli namesto tedaj zaprtega osrednjega slovenskega gledališča v Ljubljani. Oblikoval je več kot 700 vlog in režiral več kot 50 del. Anton Cerar Danilo je že pred prvo svetovno vojno posnel nekaj gramofonskih plošč. Za svoje umetniško delo je dobil več državnih odlikovanj in postal častni meščan Ljubljane.
—–
Kipar IVAN ZAJEC je bil plodovit ustvarjalec, saj je delal v marmorju, mavcu, bronu in terakoti. Najpogosteje so ga navdihovale nabožne in mitološke teme, še zlasti pa je bila zanj značilna nagnjenost k oblikovanju živali, predvsem konj. Njegova najbolj znana dela so kip preplašenega satira v ljubljanski Narodni galeriji, Prešernov spomenik v Ljubljani in doprsje Jurija Vege za spomenik v Moravčah. Prešernov spomenik je njegovo najpomembnejše delo; ko so ga postavili, je zbudilo navdušene odzive, pa tudi – zaradi razgaljene muze – globoko nestrinjanje in celo zgražanje. Kipar Ivan Zajec se je rodil na današnji dan leta 1869.
—–
MIROSLAV AMBROŽIČ se je po nižji gimnaziji v Kranju izučil tiskarstva. Od leta 1911 do 1936 je bil tehnični vodja in ravnatelj tiskarne Edinost v Trstu in Delniške tiskarne v Ljubljani. Pisal je o tehnologiji in ekonomiki tiskarstva in urejal strokovni časopis Slovenski tisk. Bil je organizator slovenskega sokolstva, v letih od 1925 do 36 pa tudi načelnik jugoslovanske sokolske organizacije. Miroslav Ambrožič se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Kranju.
—–
Lovec in rudosledec FRED BAHOVEC se je rodil na današnji dan leta 1889 na Rakovniku pri Ljubljani. Po končani osnovni šoli se je leta 1900 odselil v Chicago v Združenih državah Amerike in se izučil za strojnika. Živel je v več krajih na Aljaski in veliko potoval. Preživljal se je z lovom, ribištvom, delom na žagi, s farmsko rejo kun zlatic in poštarsko službo. V sodelovanju z Inštitutom Smithson iz Washingtona je nabiral kamne za izdelovanje nakita ter iskal zlato in redke fosile. Po njem se imenuje kraj Bahovec Pick na otoku Baranof, v katerem je preživel tri desetletja. Leta 1987 je izšlo avtobiografsko delo Freda Bahovca “Ljubljančan na Aljaski – Spomini in lovske zgodbe”.
—–
Na današnji dan leta 1215 sta angleško plemstvo in duhovščina prisilila kralja Johna Lacklanda – “Ivana Brez dežele” – da je s svojim pečatom potrdil Magno Charto Libertatum, najpomembnejši staroangleški temeljni zakon. Ta listina je zagotovila svobodo Cerkvi ter uredila odnose med fevdalci in vazali, baronom pa priznala pravico do osebne svobode, zasebne lastnine in dedovanja. Omejila je tudi uvajanje novih davkov in tako odpravila absolutno oblast kralja. Kot listina z univerzalnim pomenom za razvoj človekovih pravic je Magna Charta Libertatum, sprejeta pred 800-imi leti, še vedno temelj angleške ustavne ureditve.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gledališki igralec, režiser in publicist ANTON DANILO, s pravim imenom Anton Cerar, velja za enega najbolj vsestranskih ustvarjalcev slovenskega gledališča. Rodil se je na današnji dan leta 1858 v Ljubljani. Od preloma stoletij do prve svetovne vojne je organiziral skoraj vse igralske turneje v poletnih mesecih. Te so bile pomembna priložnost za iskanje amaterjev na podeželju ter narodnobuditeljska in narodnoobrambna spodbuda za Slovence v nemškutarskih krajih tedanje Avstrije.
Že pred prvo svetovno vojno se je lotil režije, v letih 1914 in 1915 pa je bil upravni in umetniški vodja ter režiser in igralec Malega gledališča, kulturne ustanove, ki so jo odprli namesto tedaj zaprtega osrednjega slovenskega gledališča v Ljubljani. Oblikoval je več kot 700 vlog in režiral več kot 50 del. Anton Cerar Danilo je že pred prvo svetovno vojno posnel nekaj gramofonskih plošč. Za svoje umetniško delo je dobil več državnih odlikovanj in postal častni meščan Ljubljane.
—–
Kipar IVAN ZAJEC je bil plodovit ustvarjalec, saj je delal v marmorju, mavcu, bronu in terakoti. Najpogosteje so ga navdihovale nabožne in mitološke teme, še zlasti pa je bila zanj značilna nagnjenost k oblikovanju živali, predvsem konj. Njegova najbolj znana dela so kip preplašenega satira v ljubljanski Narodni galeriji, Prešernov spomenik v Ljubljani in doprsje Jurija Vege za spomenik v Moravčah. Prešernov spomenik je njegovo najpomembnejše delo; ko so ga postavili, je zbudilo navdušene odzive, pa tudi – zaradi razgaljene muze – globoko nestrinjanje in celo zgražanje. Kipar Ivan Zajec se je rodil na današnji dan leta 1869.
—–
MIROSLAV AMBROŽIČ se je po nižji gimnaziji v Kranju izučil tiskarstva. Od leta 1911 do 1936 je bil tehnični vodja in ravnatelj tiskarne Edinost v Trstu in Delniške tiskarne v Ljubljani. Pisal je o tehnologiji in ekonomiki tiskarstva in urejal strokovni časopis Slovenski tisk. Bil je organizator slovenskega sokolstva, v letih od 1925 do 36 pa tudi načelnik jugoslovanske sokolske organizacije. Miroslav Ambrožič se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Kranju.
—–
Lovec in rudosledec FRED BAHOVEC se je rodil na današnji dan leta 1889 na Rakovniku pri Ljubljani. Po končani osnovni šoli se je leta 1900 odselil v Chicago v Združenih državah Amerike in se izučil za strojnika. Živel je v več krajih na Aljaski in veliko potoval. Preživljal se je z lovom, ribištvom, delom na žagi, s farmsko rejo kun zlatic in poštarsko službo. V sodelovanju z Inštitutom Smithson iz Washingtona je nabiral kamne za izdelovanje nakita ter iskal zlato in redke fosile. Po njem se imenuje kraj Bahovec Pick na otoku Baranof, v katerem je preživel tri desetletja. Leta 1987 je izšlo avtobiografsko delo Freda Bahovca “Ljubljančan na Aljaski – Spomini in lovske zgodbe”.
—–
Na današnji dan leta 1215 sta angleško plemstvo in duhovščina prisilila kralja Johna Lacklanda – “Ivana Brez dežele” – da je s svojim pečatom potrdil Magno Charto Libertatum, najpomembnejši staroangleški temeljni zakon. Ta listina je zagotovila svobodo Cerkvi ter uredila odnose med fevdalci in vazali, baronom pa priznala pravico do osebne svobode, zasebne lastnine in dedovanja. Omejila je tudi uvajanje novih davkov in tako odpravila absolutno oblast kralja. Kot listina z univerzalnim pomenom za razvoj človekovih pravic je Magna Charta Libertatum, sprejeta pred 800-imi leti, še vedno temelj angleške ustavne ureditve.
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov