Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cecilijanstvo je bilo gibanje za prenovo katoliške cerkvene glasbe v 19. stoletju. Ta je prišla v krizo, saj so organisti začeli vanjo vnašati prvine posvetne glasbe in se pri tem zgledovali po dunajski klasiki (pretirana raba instrumentov) ali po italijanski belkantovski melodiki. Prvi tak reformator na Slovenskem je bil Gregor Rihar. V zadnji tretjini 19. stoletja se je cecilijanstvo pojavilo v ožjem smislu in v organizirani obliki. Gibanje je dobilo ime po sveti Ceciliji, zavetnici cerkvene glasbe.
Po zgledu cecilijanskega društva za nemško govoreče dežele je bilo Cecilijino društvo leta 1877 ustanovljeno tudi v Ljubljani, deset let pozneje pa še v Mariboru. Za širjenje svojih idej so ustanovili orglarsko šolo, ki je od leta 1877 do leta 1945 vzgojila 360 organistov, in list Cerkveni glasbenik, najstarejšo slovensko glasbeno revijo. Cecilijanstvo je bilo tudi liturgično gibanje in je veliko pripomoglo k obnovi cerkvene glasbe. Vendar pa je po letu 1848 slabo vplivalo na prebujo slovenskega naroda, ker se je preveč zgledovalo po nemškem vzorcu. Po reformi bogoslužja leta 1903 pa je Cecilijino društvo pomenilo osrednje gibanje v skrbi za umetniško, sodobno in slovensko cerkveno glasbo.
—–
Športnica in športna delavka JELICA VAZZAZ, s polnim imenom Jelica Helena Zoe Vazzaz, je po študiju na Višji šoli za telesno vzgojo v Beogradu diplomirala na Državnem inštitutu za telesno vzgojo. Do začetka prve svetovne vojne je bila učiteljica telovadbe, vojno pa je preživela v nemškem koncentracijskem taborišču Belzig. Pozneje je bila predavateljica na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, leta 1962 pa je postala redna profesorica.
Kot telovadka je bila z jugoslovansko vrsto na mednarodnem sokolskem zletu v Pragi leta 1938 druga, po vojni pa je četrt stoletja trenirala jugoslovansko žensko reprezentanco v športni gimnastiki. Dejavna je bila tudi v Zvezi za telesno kulturo Partizan, kot organizatorka velikih športnih prireditev in tekmovanj ter kot mednarodna sodnica za športno gimnastiko. Organizirala in vodila je tudi strokovne tečaje za telesno vzgojo na šolah vseh stopenj ter bila avtorica številnih telovadnih programov. Leta 1956 je prejela Bloudkovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za športne dosežke. Jelica Vazzaz se je rodila na današnji dan leta 1914 v Gorici.
—–
Skladatelj IVAN ŠČEK je leta 1962 na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, nato pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji.
Ščekova zmerno moderna in na ljudske motive naslonjena glasba obsega zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Komponiral je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«. Ivan Šček se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Vipavi.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cecilijanstvo je bilo gibanje za prenovo katoliške cerkvene glasbe v 19. stoletju. Ta je prišla v krizo, saj so organisti začeli vanjo vnašati prvine posvetne glasbe in se pri tem zgledovali po dunajski klasiki (pretirana raba instrumentov) ali po italijanski belkantovski melodiki. Prvi tak reformator na Slovenskem je bil Gregor Rihar. V zadnji tretjini 19. stoletja se je cecilijanstvo pojavilo v ožjem smislu in v organizirani obliki. Gibanje je dobilo ime po sveti Ceciliji, zavetnici cerkvene glasbe.
Po zgledu cecilijanskega društva za nemško govoreče dežele je bilo Cecilijino društvo leta 1877 ustanovljeno tudi v Ljubljani, deset let pozneje pa še v Mariboru. Za širjenje svojih idej so ustanovili orglarsko šolo, ki je od leta 1877 do leta 1945 vzgojila 360 organistov, in list Cerkveni glasbenik, najstarejšo slovensko glasbeno revijo. Cecilijanstvo je bilo tudi liturgično gibanje in je veliko pripomoglo k obnovi cerkvene glasbe. Vendar pa je po letu 1848 slabo vplivalo na prebujo slovenskega naroda, ker se je preveč zgledovalo po nemškem vzorcu. Po reformi bogoslužja leta 1903 pa je Cecilijino društvo pomenilo osrednje gibanje v skrbi za umetniško, sodobno in slovensko cerkveno glasbo.
—–
Športnica in športna delavka JELICA VAZZAZ, s polnim imenom Jelica Helena Zoe Vazzaz, je po študiju na Višji šoli za telesno vzgojo v Beogradu diplomirala na Državnem inštitutu za telesno vzgojo. Do začetka prve svetovne vojne je bila učiteljica telovadbe, vojno pa je preživela v nemškem koncentracijskem taborišču Belzig. Pozneje je bila predavateljica na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, leta 1962 pa je postala redna profesorica.
Kot telovadka je bila z jugoslovansko vrsto na mednarodnem sokolskem zletu v Pragi leta 1938 druga, po vojni pa je četrt stoletja trenirala jugoslovansko žensko reprezentanco v športni gimnastiki. Dejavna je bila tudi v Zvezi za telesno kulturo Partizan, kot organizatorka velikih športnih prireditev in tekmovanj ter kot mednarodna sodnica za športno gimnastiko. Organizirala in vodila je tudi strokovne tečaje za telesno vzgojo na šolah vseh stopenj ter bila avtorica številnih telovadnih programov. Leta 1956 je prejela Bloudkovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za športne dosežke. Jelica Vazzaz se je rodila na današnji dan leta 1914 v Gorici.
—–
Skladatelj IVAN ŠČEK je leta 1962 na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, nato pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji.
Ščekova zmerno moderna in na ljudske motive naslonjena glasba obsega zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Komponiral je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«. Ivan Šček se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Vipavi.
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov