Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cecilijanstvo je bilo gibanje za prenovo katoliške cerkvene glasbe v 19. stoletju. Ta je prišla v krizo, saj so organisti začeli vanjo vnašati prvine posvetne glasbe in se pri tem zgledovali po dunajski klasiki (pretirana raba instrumentov) ali po italijanski belkantovski melodiki. Prvi tak reformator na Slovenskem je bil Gregor Rihar. V zadnji tretjini 19. stoletja se je cecilijanstvo pojavilo v ožjem smislu in v organizirani obliki. Gibanje je dobilo ime po sveti Ceciliji, zavetnici cerkvene glasbe.
Po zgledu cecilijanskega društva za nemško govoreče dežele je bilo Cecilijino društvo leta 1877 ustanovljeno tudi v Ljubljani, deset let pozneje pa še v Mariboru. Za širjenje svojih idej so ustanovili orglarsko šolo, ki je od leta 1877 do leta 1945 vzgojila 360 organistov, in list Cerkveni glasbenik, najstarejšo slovensko glasbeno revijo. Cecilijanstvo je bilo tudi liturgično gibanje in je veliko pripomoglo k obnovi cerkvene glasbe. Vendar pa je po letu 1848 slabo vplivalo na prebujo slovenskega naroda, ker se je preveč zgledovalo po nemškem vzorcu. Po reformi bogoslužja leta 1903 pa je Cecilijino društvo pomenilo osrednje gibanje v skrbi za umetniško, sodobno in slovensko cerkveno glasbo.
—–
Športnica in športna delavka JELICA VAZZAZ, s polnim imenom Jelica Helena Zoe Vazzaz, je po študiju na Višji šoli za telesno vzgojo v Beogradu diplomirala na Državnem inštitutu za telesno vzgojo. Do začetka prve svetovne vojne je bila učiteljica telovadbe, vojno pa je preživela v nemškem koncentracijskem taborišču Belzig. Pozneje je bila predavateljica na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, leta 1962 pa je postala redna profesorica.
Kot telovadka je bila z jugoslovansko vrsto na mednarodnem sokolskem zletu v Pragi leta 1938 druga, po vojni pa je četrt stoletja trenirala jugoslovansko žensko reprezentanco v športni gimnastiki. Dejavna je bila tudi v Zvezi za telesno kulturo Partizan, kot organizatorka velikih športnih prireditev in tekmovanj ter kot mednarodna sodnica za športno gimnastiko. Organizirala in vodila je tudi strokovne tečaje za telesno vzgojo na šolah vseh stopenj ter bila avtorica številnih telovadnih programov. Leta 1956 je prejela Bloudkovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za športne dosežke. Jelica Vazzaz se je rodila na današnji dan leta 1914 v Gorici.
—–
Skladatelj IVAN ŠČEK je leta 1962 na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, nato pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji.
Ščekova zmerno moderna in na ljudske motive naslonjena glasba obsega zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Komponiral je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«. Ivan Šček se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Vipavi.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cecilijanstvo je bilo gibanje za prenovo katoliške cerkvene glasbe v 19. stoletju. Ta je prišla v krizo, saj so organisti začeli vanjo vnašati prvine posvetne glasbe in se pri tem zgledovali po dunajski klasiki (pretirana raba instrumentov) ali po italijanski belkantovski melodiki. Prvi tak reformator na Slovenskem je bil Gregor Rihar. V zadnji tretjini 19. stoletja se je cecilijanstvo pojavilo v ožjem smislu in v organizirani obliki. Gibanje je dobilo ime po sveti Ceciliji, zavetnici cerkvene glasbe.
Po zgledu cecilijanskega društva za nemško govoreče dežele je bilo Cecilijino društvo leta 1877 ustanovljeno tudi v Ljubljani, deset let pozneje pa še v Mariboru. Za širjenje svojih idej so ustanovili orglarsko šolo, ki je od leta 1877 do leta 1945 vzgojila 360 organistov, in list Cerkveni glasbenik, najstarejšo slovensko glasbeno revijo. Cecilijanstvo je bilo tudi liturgično gibanje in je veliko pripomoglo k obnovi cerkvene glasbe. Vendar pa je po letu 1848 slabo vplivalo na prebujo slovenskega naroda, ker se je preveč zgledovalo po nemškem vzorcu. Po reformi bogoslužja leta 1903 pa je Cecilijino društvo pomenilo osrednje gibanje v skrbi za umetniško, sodobno in slovensko cerkveno glasbo.
—–
Športnica in športna delavka JELICA VAZZAZ, s polnim imenom Jelica Helena Zoe Vazzaz, je po študiju na Višji šoli za telesno vzgojo v Beogradu diplomirala na Državnem inštitutu za telesno vzgojo. Do začetka prve svetovne vojne je bila učiteljica telovadbe, vojno pa je preživela v nemškem koncentracijskem taborišču Belzig. Pozneje je bila predavateljica na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, leta 1962 pa je postala redna profesorica.
Kot telovadka je bila z jugoslovansko vrsto na mednarodnem sokolskem zletu v Pragi leta 1938 druga, po vojni pa je četrt stoletja trenirala jugoslovansko žensko reprezentanco v športni gimnastiki. Dejavna je bila tudi v Zvezi za telesno kulturo Partizan, kot organizatorka velikih športnih prireditev in tekmovanj ter kot mednarodna sodnica za športno gimnastiko. Organizirala in vodila je tudi strokovne tečaje za telesno vzgojo na šolah vseh stopenj ter bila avtorica številnih telovadnih programov. Leta 1956 je prejela Bloudkovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za športne dosežke. Jelica Vazzaz se je rodila na današnji dan leta 1914 v Gorici.
—–
Skladatelj IVAN ŠČEK je leta 1962 na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, nato pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji.
Ščekova zmerno moderna in na ljudske motive naslonjena glasba obsega zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Komponiral je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«. Ivan Šček se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Vipavi.
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Neveljaven email naslov